Po več mesecih prerekanj glede (ne)pomoči Grčiji, se je Nemčija znova znašla v središču še enega finančnega zapleta z zadolženo sredozemsko državo; tokrat so vmes obrambne pogodbe, ki si jih Grčija težko privošči, in sumljivi posli, ki so v ozadju teh dogovorov.

Ko je kabinet nemške kanclerke Angele Merkel dal zeleno luč 22,4 milijarde evrov vredni pomoči Grčiji, so nemški tožilci sprožili preiskavo o tem, ali so podjetniki plačevali grškim uradnikom na milijone evrov podkupnin v povezavi s prodajo dveh nemških podmornic. Posel je vreden več kot milijardo evrov.

Podkupnina v zameno za sklenitev pogodbe
Maja začeta preiskava se je osredotočila na pogodbo, del večje, zapletene in več desetletij stare pogodbe, po kateri bi Grčija kupila šest podmornic, ki sta jo Berlin in Atene sklenila marca, ko je Grčija drvela proti bankrotu. Münchensko tožilstvo sumi, da je Ferrostaal AG, eno izmed nemških podjetij, ki gradijo podmornice, vpleteno v podkupovanje. Vodstvo podjetja naj bi preko grškega podjetja Marine Industrial Enterprises odobrilo plačilo več milijonov evrov politikom v zameno za pogodbo.

Pod drobnogled so preiskovalci vzeli tudi podobno pogodbo med Nemčijo in Portugalsko, še eno članico EU-ja na robu finančnega zloma.

Po podatkih, do katerih so se dokopali tožilci, naj bi Ferrostaal uporabljal lažno posvetovalno podjetje, da bi prikril podkupnine uradnikom in politikom v Grčiji. Hkrati naj bi Ferrostaal prejemal honorarje od drugih podjetji, v imenu katerih je dajal podkupnine.

Podjetju grozi 120 milijonov evrov globe
Nekateri vodilni delavci podjetja so maja podali svoje odpovedi, čeprav tožilstvo med še trajajočo preiskavo proti njim ni podalo nobenih ovadb, tri predstavnike podjetja pa so obtožili skupaj s posamezniki na Portugalskem, povezanimi s portugalskim dogovorom. Podjetju, če bo spoznano za krivo podkupovanja uradnikov v Grčiji in na Portugalskem, grozi plačilo globe v višini več kot 120 milijonov evrov.

Omenjene transakcije preiskuje tudi grška enota za preiskovanje gospodarskega kriminala. Enota si je podrobneje ogledala vse orožarske posle, ki so jih Atene sklenile v zadnjem desetletju in naj bi skupaj presegale 16 milijard evrov. Ugotoviti želijo, ali je Grčija preplačala ali privolila v dogovore o nakupu vojaške opreme, ki je ne potrebuje.

Nemčija zanika izkoriščanje grške zapravljivosti
Nekateri člani evropskega parlamenta so zaradi razkritij in preiskav o dogovorih med Nemčijo, Grčijo in Portugalsko pozvali, naj EU sproži svojo preiskavo. Nekateri so Berlin celo obtožili, da je Atenam sklenitev vojaških pogodb postavila kot pogoj za svoje sodelovanje pri svežnju rešitve za Grčijo in tako pridobila z grško razsipnostjo.

Nemška vlada zanika, da je izkoristila grško zapravljivost in da je sklenitev pogodb postavila za pogoj svoji pomoči, ki predstavlja največji delež v svežnju finančne pomoči, v katerega je Slovenija skupaj prispevala 387 milijonov evrov in dve milijardi evrov poroštva.