Znižanje primanjkljaja in javnega dolga, ki je Grčijo pripeljal na rob bankrota, sta v zameno za obsežen sveženj finančne pomoči zahtevala Mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropska unija.

IMF in Evropska centralna banka (ECB) sta za cilj postavili 39,5-odstotno znižanje proračunskega primanjkljaja, Grčiji pa je zastavljen cilj uspelo preseči za 0,2 odstotka, kar je dosegla predvsem z znižanjem plač javnim uslužbencem.

Vendar pa Grčija ni dosegla vseh ciljev, saj za pričakovanji zaostaja prihodkovna plat proračuna. Z davki je namreč Grčija v polletju zbrala le 4,1 odstotka več denarja kot v enakem obdobju lani, cilj pa je bil 13,7-odstotno zvišanje.

Nov sveženj na poti
Najnovejše podatke je grško finančno ministrstvo 5. avgusta že predstavilo EVB-ju, EU-ju in IMF-u, ki so Grčiji prižgali zeleno luč za naslednji, devet milijard evrov vreden obrok posojila, kar je drugo izplačilo v okviru 110 milijard evrov vrednega reševalnega paketa.

Kljub zadovoljstvu z varčevalnimi ukrepi grške vlade so strokovnjaki pozvali k nadaljevanju uvajanja reform, vključno z odpiranjem zaprtih dejavnosti in privatizacijo državnih podjetij.

Velika luknja v pokojninski blagajni
Grška vlada pa se je znašla pred novo težavo, saj v pokojninski blagajni manjka kar 15 milijard evrov, ki jih dolguje okoli 800.000 delodajalcev in samostojnih podjetnikov. Za izpolnitev obveznosti bo vlada dolžnikom dala čas še do konca oktobra, nato pa obljublja, da bo brezkompromisna.

Grški minister za delo Andreas Loverdos je dolžnikom zagrozil z zaplembo premoženja in ob tem pojasnil, da največjo težavo za vzdržnost pokojninske blagajne predstavlja delo na črno, ki se je še posebej razpaslo v turističnem sektorju, predvsem na grških otokih.

Tako kot v Sloveniji mora tudi v Grčiji ne samo zaradi demografskih sprememb, temveč tudi zaradi nediscipline pri plačevanju prispevkov, luknjo v pokojninski blagajni pogosto krpati državni proračun, ki ima tako kot grške javne finance velik primanjkljaj.