Posebej se je dotaknil tudi Slovenije. Povedal je, da bi bilo potrebno sporna vprašanja pustiti strokovnjakom, državi pa bi se morali osredotočiti na gospodarsko sodelovanje, promet in trgovino.

Ob tem je poudaril, da se pri vstopanju v EU država kandidatka dejansko pogaja predvsem s sosedami.

Pozitivni učinek uradne podpore
Posebej je izpostavil, da ima uradna podpora Slovenije na začetku pogajanj s Hrvaško izredno pozitiven učinek na javno mnenje na Hrvaškem in medsosedske odnose.

Glede razvoja Hrvaške je povedal, da se trudijo nadoknaditi izgubljeno zaradi vojne. Zaradi odloga začetka pogajanj Hrvaške za vstop v EU se je po besedah veleposlanika na Hrvaškem povečal evroskepticizem, zmanjšuje se tudi ugled Hrvaške v mednarodnem prostoru, kljub temu pa vlada verjame, da bodo trenutno škodo lahko popravili. Hrvaški članstvo v EU-ju prinaša notranje gospodarske in politične prednosti. Tako že izvajajo reforme, ki bodo pospešile in uredile privatizacijo, omogočile gospodarsko rast in razvoj. Na področju političnih koristi je izpostavil začetek decentralizacije, ureditev pravic manjšin in pravosodnega sistema.

Začetek pogajanj in kasnejše članstvo Hrvaške v EU-ju bi po mnenju Nobila prineslo koristi tudi regiji in EU-ju v celoti. Hrvaška bi bila namreč nova zgodba o uspehu, ki bi bila zgled predvsem Bosni in Hercegovini ter Srbiji in Črni gori. Povedal je tudi, da bi milijarde dolarjev, ki jih EU in ZDA namenjata za vzdrževanje miru in varnosti na Balkanu tako uporabili za politični in gospodarski razvoj, ki bi prinesel dolgoročno stabilnost.

Po koncu predavanja je hrvaški veleposlanik odgovarjal na vprašanja poslušalcev, med katerimi so bili tudi visoki tuji diplomati v Sloveniji, poleg nekaterih veleposlanikov tudi veleposlanik Evropske komisije v Sloveniji Ervan Fouere.

Piranski zaliv v "zaliv piranje"
Večina vprašanj se je nanašala na odprte probleme med Slovenijo in Hrvaško. Glede ekološko-ribolovne cone je hrvaški veleposlanik povedal, da Hrvaška z njeno razglasitvijo ni želela nagajati Sloveniji, ampak prej zaščititi morje pred prevelikim izlovom italijanskih ribičev. Vprašanje Piranskega zaliva, ki ga je šaljivo preimenoval v "zaliv piranje", se Nobilu zdi predvsem vprašanje nacionalnega ponosa in verjame, da je rešljivo.

Avstrijski veleposlanik Valentin Inzko je izpostavil vprašanje privatizacije in zavrnitve slovenskega investitorja v primeru Sunčani Hvar. Nobilo je odgovoril, da je šlo za lokalno zadevo, sicer pa si Hrvaška želi vlaganj sosednjih držav, ki so po njegovem mnenju najboljši investitorji.

O glavobolih ob vstopanju
Med svojim nastopom je Nobilo Turčijo označil za glavobol Hrvaške pri približevanju EU-ju. Turški veleposlanik Balkan Kizildeli se je na to odzval z besedami, da bo EU sama presodila, katera država ji povzroča glavobole. Hrvaški veleposlanik se je v diplomatskem slogu opravičil in pojasnil, da ni hotel Turčije označiti za problematično državo. Povedal pa je, da gre pri pogajanjih z EU-jem pogosto za diplomatsko trgovanje in da se približevanje Hrvaške mogoče upočasnjuje tudi zaradi pogajanj EU-ja s Turčijo.

Na koncu velja omeniti še besede gostitelja, dekana Pravne fakultete Franja Štiblarja, ki je povedal, da tudi v akademskih krogih podpirajo članstvo Hrvaške v EU-ju, saj to prinaša Sloveniji zgolj koristi.