Norvežani so o vstopu v povezavo, s katero so sicer tesno povezani prek Evropskega gospodarskega prostora (EEA), doslej glasovali že leta 1972 in 1994 ter obakrat so članstvo v Uniji zavrnili.

Kot so pokazali izidi javnomnenjske raziskave inštituta Sentio-Norstat, je med tistimi Norvežani, ki so naklonjeni EU-ju, kar tri četrtine takšnih, ki menijo, da bo tretje glasovanje o vstopu v EU. V taboru nasprotnikov pa je delež tistih, ki prav tako pričakujejo vnovičen referendum, 67-odstoten.

Če pa bi referendum res bil, bil bili izidi sodeč po anketi zelo tesni. Za naj bi namreč glasovalo 44 odstotkov vprašanih, proti pa 40 odstotkov, medtem ko je 16 odstotkov anketirancev neopredeljenih. Vendar pa se, kot navaja EUobserver, javno mnenje bolj nagiba v smer tabora nasprotnikov vstopa Norveške v EU. Še pred letom dni bi namreč za glasovalo 57 odstotkov vprašanih, proti pa 27 odstotkov.

Vnovični premisleki o tem, ali naj Norveška spet zaprosi za članstvo v povezavi, se pojavljajo prav v obdobju, ko se EU-ju pridružuje deset novih članic, med njimi tudi Slovenija. Trenutna vladajoča koalicija pod vodstvom premierja Kjella Magneja Bondevika, ki jo sestavljajo njegovi krščanski demokrati, konservativci in liberalna levica, namreč ni enotna glede tega vprašanja, se je pa dogovorila, da teme med sedanjim parlamentarnim sklicem ne bo odpirala.

Premier Bondevik je sicer v preteklosti veljal za odločnega nasprotnika vstopa Norveške v EU, vendar pa je pred kratkim svoje stališče omilil z izjavo, da to vprašanje še ni rešeno za vedno.

Zanimivo je, da so stališča do članstva v Uniji geografsko pogojena: vstopu države v povezavo namreč ostro nasprotujejo regije na severu, medtem ko je jug Norveške na čelu s prestolnico Oslo tradicionalno bolj zagret za članstvo v EU-ju.