Evropska unija in Turčija sta se na vrhunskem srečanju na začetku tedna dogovorili, da bo Turčija spet sprejela vse nove migrante brez potrebe po mednarodni zaščiti, ki so prišli na grške otoke z njenega ozemlja, in vse nezakonite migrante, ki jih prestrežejo v turških vodah. Za vsakega Sirca, ki ga bo Turčija sprejela nazaj z grških otokov, naj bi iz Turčije v Unijo preselili drugega sirskega begunca. Še zlasti ta del dogovora po načelu menjave sirskih beguncev ena za ena je tarča očitkov, da ni v skladu z mednarodnim pravom.

Za ministre sporna obljuba o vizumski liberalizaciji
Notranji ministri so do begunskega dogovora zadržani, saj zadnje postavljene zahteve pomenijo bistven odstop od dosedanjih razprav in tistega, kar je bila Unija doslej pripravljena ponuditi, je pojasnila slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Že zlasti sporna je po neuradnih informacijah obljuba o pospešitvi vizumske liberalizacije, saj obstaja vrsta zelo podrobnih meril za ta korak, od katerih jih Turčija približno polovice ne izpolnjuje, in ni realno, da bi jih izpolnila do junija.

Cilj dogovora uničiti poslovni model tihotapcev
Številni ministri so po besedah Györkös Žnidarjeve opozorili, da morajo biti vsi ukrepi v praksi dejansko izvedljivi, v celoti v skladu z mednarodnim pravom in zakonodajo EU-ja. Pristojne pravne službe po njenih besedah še pripravljajo mnenja. Glavni cilji tega dogovora pa je vsekakor sporočiti prebežnikom, da se nezakonite poti v Evropo ne splačajo, in uničiti poslovni model tihotapcev, ki izkorišča najranljivejše skupine ljudi, je še poudarila Györkös Žnidarjeva.

Dobro vzdušje po zaprtju balkanske poti
Po besedah slovenske notranje ministrice je bilo sicer na zasedanju čutiti optimizem zaradi uspešnega zaprtja balkanske poti. Razpravo je opisala kot "konstruktivno evropsko vzdušje ob priznavanju dejstva, da je Slovenija res odigrala ključno vlogo".

Muzalas in Merklova kritična do enostranskih dejanj
Vse javne izjave pa niso bile pozitivne. Grški minister za migracije Janis Muzalas je bil v Bruslju znova kritičen do "enostranskih dejanj" Avstrije in višegrajskih držav v begunski krizi. Kritična je bila znova tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je v Berlinu opozorila, da zaprtje zahodnobalkanske begunske poti ne rešuje problema in da ta poteza ni vzdržna. Z enostranskim dejanjem ni mogoče rešiti problema, je dodala.

Slovenija bi v mejno stražo prispevala 35 policistov
Ministri so se seznanili še z napredkom v pogajanjih o vzpostavitvi evropske mejne in obalne straže za zaščito zunanje meje, ki naj bi začela delovati do septembra. Štela naj bi 1.500 policistov, ki naj bi jih bilo mogoče namestiti v treh dneh. Slovenija je po njenih besedah pripravljena ponuditi razmeroma veliko policistov v to stražo, 35, a pri tem poudarja, da mora biti postopek dovolj prožen, da se lahko prilagodi morebitnim bistvenim spremembam v državi.

V Natovi misiji za zdaj sodeluje pet ladij
Medtem pa je generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg sporočil, da v Natovi misiji, ki je namenjena omejevanju prebežniškega toka iz Turčije na grške otoke, sodeluje že pet ladij. V naslednjih dneh se bodo pridružila nova plovila. Ladje se trenutno zbirajo v okolici otoka Lezbos.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.