V odzivu na kritike, češ da se EU pusti izsiljevati Turčiji in da je v zameno za boljše sodelovanje pri obvladovanju migracij pripravljen zamižati glede vprašanj človekovih pravic in svobode mišljenja, pa je kancler zatrdil, da članice EU-ja Ankari niso ponudile nobenega popuščanja, nesoglasja s Turčijo glede nekaterih vprašanj, kot sta svoboda medijev v Turčiji in kurdsko vprašanje, pa se bodo verjetno nadaljevala.

Dejal je še, da je prednost, da bosta EU in Turčija skupaj varovala mejo. "A na to se ne moremo dolgoročno zanašati," je dejal. "S svojega stališča se ne bomo premaknili niti za milimeter. Makedonija bo tako ostala zaprta," pa je dejala notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, pri čemer je namignila za kvote za sprejem beguncev, ki jih je določila Avstrija in zaradi katerih je Makedonija skoraj popolnoma zaprla mejo z Grčijo za begunce.

EU in Turčija sta na ponedeljkovem vrhu v Bruslju dosegla načelen dogovor, ki med drugim predvideva, da bo Turčija sprejela vse nezakonite migrante, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite. V zameno lahko med drugim računa na dodatno finančno pomoč. Vrh je tudi poslal zelo jasno sporočilo tihotapcem ljudi, da balkanske migracijske poti ni več.

Vrh znak premikov v pravo smer
Na sklepno izjavo vrha se je po srečanju z generalnim sekretarjem ZN-a Ban Ki Munom odzvala tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki pravi, da je izjava, v kateri med drugim piše, da je konec nezakonitih migracijskih poti ob zahodnobalkanski poti, opis stanja, ki je privedlo do razmer, ki niso vzdržne. Kot je dodala, bo treba, če želimo vzdržno rešitev razmer ob balkanski poti, sodelovati z Grčijo, ki je utrpela najhujše posledice in jo je treba stabilizirati. Zato je treba zaščititi meje Grčije z Makedonijo in Albanijo ter poskrbeti za boljše namestitvene zmogljivosti v Grčiji.

Na splošno je dogovor na vrhu po mnenju kanclerke znak, da se stvari premikajo v pravo smer. Odgovorila je tudi na očitke, da EU izsiljuje Evropo. "Ne. Iščemo ravnotežje interesov," je poudarila. Med drugim je predvideno, da bo Turčija sprejela vse nezakonite migrante, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite. V zameno lahko računa na dodatna finančna sredstva za sirske begunce. "Predvsem gre za vprašanje, kako tihotapcem onemogočiti nadaljnje delo, obenem pa izpolniti naše humanitarne zaveze," je poudarila Merklova in dodala, da je bil na vrhu narejen korak bliže rešitvi.

"Avstriji nisem hvaležna"
Na kritike, da EU ignorira kršitve človekovih pravic v Turčiji, samo da bi dosegel dogovor o migrantih, je kanclerka opozorila na številne prebežnike, ki so izgubili življenje v poskusu prečkanja Sredozemlja. Kot je dejala, je kršenje pravic tudi to, da ustvarimo take razmere, zato bo Unija skušala odpreti zakonite pravne poti za ogrožene. Znova je bila tudi kritična do enostranskih ukrepov, kot je zapiranje meja na balkanski poti. "Avstriji nisem hvaležna in nisem vesela enostranskih rešitev," je poudarila.

Iz vrst njenih krščanskih demokratov (CDU/CSU) medtem prihajajo večinoma pozitivne ocene vrha, obenem pa tudi opozorila, da Turčiji ne bi smeli preveč priti naproti.

Ban pa je pohvalil kanclerkino vlogo v begunski krizi: "Je resnični glas morale, in to ne le v Evropi, ampak tudi v svetu." Ob tem je pozval Evropejce, naj naredijo več za obvladovanje begunske krize. "Evropa je celina, kjer je mogoče storiti več, in to ne le v smislu, da je treba dati več denarja. Tu gre za več. Gre za človečnost, za spoštovanje človekovih pravic," je dejal. Ob tem je bil kritičen do zaostritev azilne zakonodaje in nacionalističnih teženj v nekaterih državah.

Davutoglu s Ciprasom v boj za omejitev toka
Medtem sta se v Izmirju v Turčiji srečala turški premier Ahmet Davutoglu in njegov grški kolega Aleksis Cipras ter potrdila zavezanost dogovoru EU-Turčija. "Turčija bo sprejela nazaj begunce, a v zameno bo morala tudi EU sprejeti enako število beguncev," je dejal turški premier.

S Ciprasom sta se tudi dogovorila za pravni okvir skupnega boja proti nezakonitim migracijam. "Turčija in Grčija skupaj odgovarjata tistim, ki menijo, da bi se morali naši dve državi s krizo spopasti sami," je dejal Davutoglu. Izpostavil je, da bo EU tista, ki bo plačevala stroške vračanja migrantov. Načrt je sicer uperjen predvsem v to, da bi zmanjšali tihotapljenje ljudi, vendar pa Davutoglu poudarja, da on ne bo ustavljal sirskih beguncev na njihovi legitimni poti iskanja zatočišča v Evropi. "Cilj je, da se zmanjšajo neregularne migracije in da se določijo Sirci v naših taboriščih, ki jih bo EU sprejela, čeprav mi ne bomo nikogar silili, da gre proti svoji volji," je povedal.

Izjavil je še, da naj bi vizumska liberalizacija z EU za turške državljane začela veljati že v juniju. To naj sicer še ne bi bilo dogovorjeno na ravni EU.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.