Konflikt ima korenine v letu 1975, ko je Maroko po umiku nekdanje kolonizatorke Španije zasedel ozemlje Zahodne Sahare. Po vojni med Marokom in Polisariom je ZN leta 1991 izpogajal premirje, ki je predvidevalo izvedbo referenduma o statusu Zahodne Sahare, kar pa Maroko ves čas preprečuje.

Kar tretjina Sahravijcev, ki jih je skupaj okoli pol milijona, že 40 let živi v slabih razmerah begunskih taborišč na jugu Alžirije v pokrajini Tinduf. Vzhodni, puščavski del Zahodne Sahare je osvobojen, a živi tam zelo malo ljudi, zahodni del ob morju, ki je bogato z ribami, pa je pod okupacijo Maroka in je od osvobojenega dela ločen z 2.700-kilometrskim zidom. Maroko je na zasedeno ozemlje v nasprotju z mednarodnim pravom naselil na tisoče maroških naseljencev z namenom spremeniti demografsko strukturo zasedenega ozemlja.

Kot poroča Reuters, je Ban dejal, da želi spet sprožiti pogajanja glede statusa Zahodne Sahare in omogočiti vrnitev Sahravijcev iz taborišč čez mejo. Alžirija je v boju Polisaria z Marokom podprl sahravijsko gibanje. Ban je še dejal, da bo naredil vse, kar lahko, da se najde "pravična, trajna in vzajemno sprejemljiva rešitev za Zahodno Saharo". V Tindufu se bo srečal tudi z vodstvom Polisaria.

Velika pričakovanja od Banovega obiska
Še pred obiskom generalnega sekretarja ZN-a je voditelj Polisaria Mohamed Abdelaziz dejal, da je svetovna organizacija "izgubila smer" pri vprašanju Zahodne Sahare, a je Banov obisk vseeno označil za najboljšo priložnost po dolgem času za obnovo pogajanj glede referenduma za samoodločbo. Kot je dejal Abdelaziz, želijo rešitev konflikta oziroma referendum še letos.

"Od obiska generalnega sekretarja si veliko obetamo. Pričakujemo, da bo končal trpljenje Sahravijcev in končal konflikt," je dejal Ahmed Lobate, begunec v enem izmed begunskih taborišč. "Vsi zavračamo, da se sedanje stanje nadaljuje." Lani je Ban dejal, da je posebni odposlanec ZN-a Cristopher Ross začel stopnjevati napore za pogajanja brez predpogojev.

Zahodna Sahara bogata s surovinami
Maroko si želi obdržati nadzor nad Zahodno Saharo, saj je ozemlje (in ozemeljske vode) bogato tako z ribami kot s fosfati, morebiti pa tudi z zemeljskim plinom in nafto. Maroške oblasti tako nasprotujejo možnosti samoodločbe sahravijskega ljudstva, nudijo le določeno stopnjo avtonomije znotraj Maroka in ne priznavajo določbe, da lahko na referendumu glasujejo le Sahravijci, ne pa tudi pozneje naseljeni Maročani.

Sodišče EU-ja razveljavilo sporazum z Marokom
Bogastvo Zahodne Sahare izkorišča tudi EU, in sicer zaradi posebnega sporazuma z Marokom, ki se nanaša tudi na zasedena ozemlja. Sodišče EU-ja je sicer decembra lani sporazum o ribarjenju in kmetijstvu razveljavilo, kot razlog pa je navedlo prav to, da se sporazum nezakonito nanaša na ozemlje Zahodne Sahare.

Sporazum iz marca 2012 sicer ne omenja eksplicitno Zahodne Sahare, s čimer dopušča možnost, da velja tudi za to ozemlje. Sodniki so tako podprli Polisario, ki se je glede sporazuma pritožil na sodišče. Sodišče EU-ja je odločilo, da Unija ni izpolnila svojih obveznosti, saj ni preverila vseh vidikov sporazuma, vključno z njegovimi učinki na temeljne pravice Sahravijcev, ljudstva Zahodne Sahare, in tega, kdo nadzira naravna bogastva pokrajine, pa poroča Wall Street Journal.