Unija je pred dnevi uvedla sankcije proti 40 beloruskim posameznikom, odgovornim za goljufije na predsedniških volitvah in nasilje nad protestniki, a na seznam kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja še ni vključila Lukašenka, saj je upala, da se bo začel z opozicijo pogovarjati o reševanju politične krize.
Ker se to ni zgodilo in ker iz Minska še naprej poročajo o nasilju nad protestniki, so zunanji ministri Unije sprejeli sklepe, v katerih so navedli, da so pripravljeni sprejeti dodatne sankcije proti pravnim osebam in visokim uradnikom, vključno z Lukašenkom, če se razmere ne bodo izboljšale.
"Beloruske oblasti niso pokazale, da so pripravljene na pogovore, temveč smo priča popolnemu pomanjkanju volje za sodelovanje pri iskanju demokratične in mirne rešitve za razmere v državi," je odločitev pojasnil visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell.
Bodo sankcije veljale?
Politični dogovor vzbuja dvome o dejanski izvedbi ukrepa, saj je v primeru prvega političnega dogovora o sankcijah trajalo skoraj dva meseca, da so članice sankcije dejansko uvedle. Borrell je prepričan, da tokrat ne bo trajalo dolgo, saj naj bi ovire premostili.
Tudi slovenski zunanji minister Anže Logar je izrazil mnenje, da bo tokrat postopek bistveno hitrejši. Povedal je, da so na zasedanju večkrat izrazili željo, da se v drugem krogu sankcij ne bi z nadaljnjimi koraki čakalo tako dolgo kot v prvem krogu.
Ministri EU-ja: "Volitve v Belorusiji niso bile poštene"
Ministri v današnjih sklepih ponavljajo stališče Unije, da avgustovske predsedniške volitve v Belorusiji niso bile ne svobodne ne poštene in da Lukašenko nima demokratične legitimnosti. Poleg tega potrjujejo podporo demokratični pravici Belorusov, da predsednika izvolijo na novih, svobodnih in poštenih volitvah brez zunanjega vmešavanja.
Več protestnikov ranjenih
V Belorusiji so po poročanju nemške tiskovne agencije DPA na novih množičnih protestih proti Lukašenku pretekli konec tedna pridržali več kot 700 protestnikov, med njimi tudi več novinarjev.
Varnostne sile so skušale protestnike razgnati z uporabo solzivca, vodnih topov in šokgranat, policisti pa so ljudi udarjali tudi z gumijevkami, veliko protestnikov je bilo ranjenih.
Beloruska policija je zagrozila z uporabo strelnega orožja proti protestnikom, češ da postajajo vse bolj radikalizirani. Varnostne sile ne bodo zapustile ulic in bodo po potrebi uporabile posebno opremo za nadzor množic ter bojno orožje, je notranje ministrstvo sporočilo v izjavi na platformi Telegram.
To je bil deveti zaporedni konec tedna, ko so v državi potekali protesti po spornih predsedniških volitvah v Belorusiji 9. avgusta. Predsednik Lukašenko trdi, da je prejel 80 odstotkov glasov, medtem ko opozicija zmago pripisuje svoji voditeljici v izgnanstvu Svetlani Tihanovski.
Sankcije tudi proti Rusiji
Ministri so dosegli tudi politični dogovor, da bo EU pripravil nove sankcije proti Rusiji zaradi zastrupitve opozicijskega politika Navalnega.
Tehnične službe bodo dorekle podrobnosti na podlagi francosko-nemškega predloga.
Borrell je dejal, da je odnos EU-ja z Rusijo večplasten in da je treba nadaljevati dialog z Moskvo, saj ni mogoče "vsega sveta omejiti na en nesrečni dogodek" zastrupitve Navalnega.
Nemška vlada trdi, da je bil Navalni, oster kritik ruskega predsednika Vladimirja Putina in borec proti korupciji, zastrupljen z živčnim strupom novičok, ki so ga razvili v nekdanji Sovjetski zvezi. To je potrdila tudi Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje