Pojasnila je, da nove članice Unije dosegajo v povprečju 57-odstotno realizacijo črpanja iz strukturnih skladov, stare pa 75-odstotno. Slovenija denar pridobiva 68-odstotno, kar jo med novinkami uvršča le za Malto, prehitela pa je tudi stari članici Grčijo in Nizozemsko. Delež proračunske porabe desetih novih članic se je leta 2006 v primerjavi z letom 2004 skorajda podvojil in je znašal 11,5 milijarde evrov.

Največ sredstev med novinkami so dobile Poljska (5,3 milijarde evrov), Madžarska in Češka.

Slovenija je leta 2006 prejela 0,4 odstotka proračuna Evropske unije, kar je naneslo 406 milijonov evrov. Manj so prejele le Estonija, Ciper in Malta.

Slovenija bo porabila ves denar
Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je sporočila, da napovedi pristojnih ministrstev kažejo, da bodo do konca programskega obdobja, ki je do konca leta 2008 za strukturne sklade in konec leta 2010 za kohezijski sklad, izvedeni vsi projekti in porabljen ves denar.

Slovenija je po črpanju sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je največji med skladi, celo tretja, takoj za Irsko in Švedsko, nekoliko slabše pa je črpanje iz Evropskega socialnega sklada za kmetijstvo in ribištvo. Na področju kohezijskega sklada sta odobrena tako prometni kot okolijsko-prostorski projekt, podpisana pa je tudi glavnina pogodb.

Slovenija lahko stori še več
V vladni službi kljub temu priznavajo, da bo morala Slovenija storiti še več, saj "Slovenijo čakajo številni izzvi, ki jih je treba sprejeti, da bo denar tudi porabljen". Po mnenju Evropske komisije se možnosti kažejo predvsem v stalnem investiranju v administrativno usposobljenost za črpanje, učinkovitem delovanju sistema izvajanja, dobrem informiranju o možnostih pridobitve evropskih sredstev in ustreznih prilagoditvah slovenske zakonodaje evropskih zahtevam in standardom.