Najnovejšo "zagato" za Hrvate predstavlja Danska. Kot je poročal reški dnevnik Novi list, se z Danci zapleta zaradi ustavitve obratovanja danske tovarne kamene volne Rockwol v Pićnu.

Danci zahtevajo dovoljenje za obratovanje tovarne v Istri
Omenjeni časnik, ki se sklicuje na vire blizu vladi, navaja, da je Danska zagrozila, da bo, če tovarna v Istri ne bo dobila dovoljenja za obratovanje, danska diplomacija našla način in podobno kot Slovenija ustavila pristopna pogajanja Hrvaške z EU-jem. Danski veleposlanik naj bi že poslal pismo svojim kolegom iz držav članic Unije v hrvaški prestolnici in jim obrazložil, kje tiči jabolko spora, piše Novi list.

Hrvaška je po poročanju Večera razjezila tudi Bosno in Hercegovino - v tem primeru ne s tovarno, ampak z namero, da za vsako ceno zgradi most med kopnim in polotokom Pelješcem, s čimer bi, kot pojasnjuje član predsedstva BiH-a Željko Komšić, ogrozila 13 kilometrov bosansko-hercegovske obale in mesto Neum odrezala od mednarodnih voda.

BiH grozi s tožbo Hrvaške, ne z arbitražo
"Dobro bi bilo, če bi hrvaška stran spoznala, da ne soglašamo z njeno namero, zlasti ker se o njej niso niti poskušali posvetovati z organi BiH, pristojnimi za zunanjo politiko, predvsem pa ne s predsedstvom BiH-a. Na koncu ne bomo imeli druge izbire, kakor da Hrvaško tožimo pred Mednarodnim sodiščem za pravo morja v Hamburgu. Opozarjam, da govorim o tožbi, ne o zahtevi po arbitraži, glede na to, da bi Hrvaška s tem kršila Konvencijo ZN-a o pravu morja. Že dvakrat smo to stališče predstavili hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju. On to stališče pozna, zato bi bilo veliko bolje, če bi to vprašanje rešili z medsebojnim dogovorom, ne pa s tožbami. Ne moremo dovoliti, da bi sosednje države ogrožale naše interese," je dejal Komšić. A BiH pri tem ne more žugati z morebitnim zadržanjem hrvaškega pristopanja k mednarodnim povezavam.

Nizozemsko bi pri blokadi Hrvaške podprli tudi Velika Britanija in Belgija
Spomnimo še na dve drugi državi, ki sta s prstom požugali Hrvaški in zagrozili, da ji bosta zagrenili napredek v približevanju EU-ju. Prva med njima je Nizozemska, ki naši južni sosedi očita, da ne sodeluje dovolj intenzivno s haaškim sodiščem za vojne zločine. Nizozemci so prepričani, da so Hrvati zmanjšali izpolnjevanje svojih obvez do sodišča, saj naj Zagreb Haagu ne bi posredoval dokumentov, ki bi lahko inkriminirali upokojenega hrvaškega generala Anteja Gotovino. Zagreb vse očitke zanika.

Če bi se Nizozemska odločila za blokado Hrvaške, bi jo pri tem najverjetneje podprli tudi Velika Britanija in Belgija, je v sredo poročal STA.

O Grčiji se je šušljalo, da jo moti hrvaško priznanje makedonske manjšine
Že pred dnevi pa je v javnosti prišla novica, da naj bi Hrvate na poti v Unijo ustavili tudi Grki, ker naj bi bili nezadovoljni s hrvaškim priznanjem makedonske manjšine in Makedonske pravoslavne cerkve. Tako Grčija kot Hrvaška sta tovrstno poročanje medijev zavrnili.

Kljub vsemu kaže, da Slovenija še zdaleč ni edini oreh, ki ga bo morala Hrvaška streti, da bo vendarle končala pogajanja in se pridružila sedemindvajseterici.

M. N.