Na okrogli mizi Slovenija in Hrvaška skupaj v EU-ju, ki jo je informacijska pisarna Evropskega parlamenta priredila v Novem mestu, so nanizali težave, s katerimi se brezposelni mladi soočajo v obeh državah. V razpravi sta sodelovala tudi slovenska evropska poslanka Tanja Fajon in njen hrvaški kolega Davor Ivo Stier.

Kot je menila Fajonova, so se po vstopu Hrvaške v EU mladim na obeh straneh meje ponudile nove priložnosti, tako glede evropskih spodbud kot tudi medregijskega sodelovanja. Z uspešnimi, inovativnimi in kreativnimi idejami ter čezmejnim povezovanjem pa je mogoče uspešno priti tudi do evropskega denarja, je opozorila.

Na obeh straneh meje se zaradi nejasne kontinuitete pojavljajo podobne težave z zapletenimi administrativnimi postopki pri prijavljanju projektov in črpanju evropskih sredstev. Ker ima Slovenija na omenjenem področju več izkušenj, pa lahko s temi pomaga sosednji Hrvaški, ki je šele pred kratkim vstopila v EU, je dodala.

Hrvaška je s tem vstopila tudi na skupni evropski trg, kjer bo imela nove zaposlitvene priložnosti, verjetno pa se bodo v prihodnje tudi Slovenci zaposlovali na Hrvaškem, je napovedala. To pa pomeni, da je treba na ravni obeh držav spodbujati zagon gospodarstva majhnih in srednjih podjetij in jim olajšati administrativne postopke, je še povedala Fajonova.

Stier: "Gre za sistemsko težavo"
Njen hrvaški kolega Stier pa je dejal, da sta na obeh straneh meje potrebna večja politična kultura in poenotenje glede strukturnih reform. Namreč gre za sistemsko težavo, okoli katere bi se morali poenotiti gospodarstvi obeh držav. Za kaj takega pa ni dovolj le ena politična opcija, temveč tudi minimalna politična enotnost, da bi lahko v daljšem obdobju kaj dosegli, je poudaril.

Glede čezmejnega sodelovanja je menil, da so danes spoznali več primerov in predlogov, kako novomeško območje in Belo krajino povezati s Karlovcem. Nekaj sodelovanja sicer že poteka, državi in politika pa bi se morali zavzemati za krepitev tovrstnega povezovanja, je še dejal.

Mladi opozarjajo na (pre)zahtevno administracijo
Predstavniki mladih podjetnikov z obeh strani meje pa so opozorili na številne ovire, s katerimi se srečujejo na svoji podjetniški poti. Navedli so predvsem zapletene administrativne zahteve pri kandidiranjih za evropska in država sredstva, previsoke davke, ki jih že na začetku onemogočajo, počasnost državnih organov in pa na po njihovem mnenju zgrešeno, pretežno v visokošolstvo usmerjeno izobraževalno politiko.

Predstavnik novomeškega društva Startup Matic Vidic je, na primer, izpostavil, da je pri zavzemanju za podjetništvo mladih "veliko romantike, resničnost pa je precej drugačna". Da bi država z zadnjim ukrepom, ki za zaposlitev mladih in starih do 30 let predvideva dveletno oprostitev plačila prispevkov, dosegla zaposlitev približno 25.000 mladih, pa je povsem nerealna številka, je še menil Vidic.