Natančno pet let pozneje je evro kot valuto sprejela Slovenija, zdaj pa se zdi, da se je skupna evropska valuta v gospodarski krizi znašla na resni preizkušnji.

Evro so kot valuto uvedli januarja 1999, tri leta pozneje pa je 12 držav t. i. območja evra opustilo nacionalne valute in popolnoma prešlo na evro, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

1. januarja 2007 se je evroobmočju pridružila Slovenija
Območje evra je najprej obsegalo Avstrijo, Belgijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Irsko, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko, Nemčijo, Portugalsko in Španijo. 1. januarja 2007 se mu je kot prva med novimi državami članicami Evropske unije pridružila Slovenija, leto pozneje sta sledila Ciper in Malta, še leto za njima Slovaška. Zadnja se je območju evra, ki tako obsega 17 držav, priključila Estonija.

Po podatkih Evropske centralne banke (ECB) je v obtoku trenutno 14,2 milijarde evrskih bankovcev in 95,6 milijarde kovancev v skupni vrednosti 870 milijard evrov.

Uvedba evra je zadnjih deset let prispevala k makroekonomski stabilnosti in nižji inflaciji, odpravila stroške pri menjavi valut, olajšala čezmejno trgovino, potrošnikom ponudila jasno sliko cen in stroškov v različnih državah območja evra ter prispevala k manjšanju cenovnih razlik v Evropi.

Finančna kriza prerasla v gospodarsko
Ob gospodarski krizi, ki je močno načela gospodarstvo številnih evropskih držav in držav območja evra, pa se čedalje pogosteje slišijo opozorila, da je evro kot valuta blizu propada, ker ne temelji na evropski ekonomski in fiskalni uniji, ampak zadeva zgolj monetarno politiko EU-ja.

Finančna kriza, ki se je leta 2008 začela v ZDA, je namreč prerasla v gospodarsko, ki je prinesla recesijo in razkrila številne dolžniške težave. Zdaj že sistemska kriza v evrskem območju je povzročila, da obletnica v EU-ju mineva v razmeroma pesimističnem ozračju.

Evropski voditelji namreč vse pogosteje opozarjajo, da bo reševanje krize dolgotrajno in naporno, številni ekonomisti pa napovedujejo, da gospodarstvo območja evra počasi, a zagotovo drsi v novo recesijo, ne glede na to, da je na začetku lanskega leta kazalo na precej dobro okrevanje, predvsem na temelju solidne rasti v Nemčiji, ki je v EU-ju gospodarsko najstabilnejša.

Glavni razlogi za slabe gospodarske napovedi so neodločno odzivanje evropskih voditeljev na dolžniško krizo, pomanjkanje pravega voditeljstva in spori med državami, na primer med Nemčijo in drugimi glede vloge ECB-ja pri reševanju krize ter glede uvedbe skupnih evrskih obveznic.

Spominski kovanci na voljo od 3. januarja
Ob 10-letnici evrske gotovine bodo države evroobmočja, tudi Slovenija, izdale spominske kovance. Na voljo bodo od 3. januarja naprej v poslovalnicah Deželne banke, in sicer spominski kovanec za dva evra, spominski dvoevrski kovanec z visokim sijajem ter spominski dvoevrski kovanec v obliki kartice. Motiv na kovancih simbolizira pot evra v preteklih desetih letih in je bil izbran na podlagi spletnega glasovanja prebivalcev območja evra, je poročal Radio Slovenija.