Skupna valuta obstaja sicer že 13 let. Foto: BoBo
Skupna valuta obstaja sicer že 13 let. Foto: BoBo
Wolfgang Schäuble
Wolfgang Schäuble opozarja na čimprejšnjo ustanovitev ESM-ja. Foto: EPA
Evro, Evroobmočje, Evropska unija
Uvedba evrske gotovine je bila največja gotovinska zamenjava v zgodovini. Foto: EPA

Stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM) bo imel 700 milijard evrov kapitala, od tega bo 80 milijard evrov vplačanega kapitala, ki naj bi ga članice vplačale v petih letnih obrokih po 16 milijard evrov, in 620 milijard evrov kapitala na vpoklic. Od omenjenih 80 milijard evrov bo morala Slovenija vplačati 342 milijonov evrov v petih obrokih po dobrih 68 milijonov evrov. Po sklepu decembrskega zasedanja evropskih voditeljev naj bi ESM zaživel že sredi prihodnjega leta, torej leto dni pred prvotno načrtovanim datumom.

Slovenija se je 1. januarja 2007 kot prva izmed novih članic EU-ja pridružila dotedanjim 12 članicam območja evra. Čez leto dni sta ji nato sledila Malta in Ciper, čez dve leti je evro prevzela Slovaška, letos pa je skupno valuto uvedla tudi Estonija. Vse skupaj si evro v 17 članicah danes deli 332 milijonov prebivalcev, skupni bruto domači proizvod (BDP) območja evra pa je drugi na svetu, takoj za ZDA.

Za uradni datum uvedbe evra sicer velja 1. januar 1999, ko ga je 11 članic EU-ja prevzelo kot knjižno valuto. Temu koraku je tri leta pozneje sledila uvedba evrskih bankovcev in kovancev, ko se je območju evra pridružila še Grčija.

Največja gotovinska zamenjava v zgodovini
Prehod z nacionalnih valut na evro je bila največja zamenjava gotovine v zgodovini. Do januarja 2002 je bila pripravljena začetna zaloga 14,9 milijarde bankovcev, kar je bilo dovolj, da bi pokrili 15.000 nogometnih igrišč. Kovnice so medtem izdelale približno 52 milijard kovancev.

Sredi letošnjega leta je bilo v obtoku 14,2 milijarde evrskih bankovcev v skupni vrednosti 847 milijard evrov in 95,6 milijarde kovancev v skupni vrednosti 22,8 milijarde evrov. Evro se je v tem času uveljavil tudi kot druga najpomembnejša svetovna valuta. Še posebej pomembno vlogo alternativne valute igra v sosedstvu EU-ja, največjo na Zahodnem Balkanu.

Podražitvam se nismo uspeli ogniti
Da je Slovenija lahko vstopila v območje skupne evropske valute, je morala izpolniti določene pogoje. Proračunski primanjkljaj in obseg javnega dolga nista bila problematična, največ težav pa je država imela s krotitvijo inflacije, ki se je na zahtevano raven spustila novembra 2005. Slovenci so evre hitro posvojili in že v nekaj tednih je večina plačil potekala v novi valuti.

Kljub številnim prizadevanjem za omejitev rasti cen zaradi uvedbe evra so prehod za višanje cen izkoristili predvsem gostinci in pa ponudniki manjših storitev, kjer ni velike konkurence. Bolj skrb vzbujajoče je bilo dejstvo, da so se cene življenjskih potrebščin leta 2007 pod vplivom visoke konjunkture ter svetovnih cenovnih šokov na področju hrane in energije začele vse bolj obračati navzgor, tako da je imela Slovenija v letih 2007 in 2008 najvišjo inflacijo v območju evra.

Slabe niso uspele povsem zasenčiti dobrih plati
Kljub nekaterim negativnim platem prevzema skupne valute pa je uvedba evra prinesla nižje obrestne mere, večjo povezanost, kar se v trenutnem položaju kaže tudi kot slabost, finančnih trgov in s tem povezan olajšan dostop do kapitala, odpravo valutnega tveganja v trgovanju med državami, zmanjšanje transakcijskih stroškov za podjetja in varnejše ter stabilno gospodarsko okolje.

Vendar je poceni in lahko dostopen evrski denar povzročil tudi izjemno zadolženost bančnega sistema in pozneje tudi gospodarstva. Ker v konjunkturnih letih 2007 in 2008 denar v veliki meri ni bil porabljena za razvoj, temveč za finančne naložbe in prevzemanje podjetij, banke pa so se v tujini zadolževale dolgoročno za financiranje kratkoročnih naložb, je finančna in gospodarska kriza pripeljala do prezadolženosti, ki ogroža prihodnost gospodarstva.

V krizi celotno območje
Z visoko zadolženostjo, sprva se je ta razkrila le v Grčiji, a so kmalu sledile tudi druge članice, pa je prišla tudi sistemska kriza. Vodilni politiki in finančniki v območju evra sicer pravijo, da sama valuta ni ogrožena, o čemer priča tudi dejstvo, da evro na valutnih trgih še naprej ostaja sorazmerno močan.

Zdajšnja kriza je tako predvsem kriza članic evrskega območja in same zasnove denarne unije, ki je ne spremlja zadostna mera gospodarske in fiskalne integracije. Zaradi tega so se vsa ta leta znotraj območja evra poglabljala neravnovesja, ki so se razgalila po krizi.

Poleg tega so zaradi velike zadolženosti in gospodarskih težav vlagatelji izgubili zaupanje najprej v obrobne članice, v zadnjih tednih pa celo v države v osrčju evrske skupine. S tesnejšo gospodarsko in fiskalno evropsko politiko bo tudi fiskalna in ekonomska politika Slovenije v prihodnjih letih še tesneje vpeta v skupni evrski prostor.

Schäuble izključuje možnost razpada evroskupine
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je sicer v današnjem pogovoru za poslovni časnik Handelsblatt izjavil, da bomo v prihodnjih 12 mesecih tako daleč, da bomo odpravili nevarnost nadaljnjega širjenja krize po evrskem območju in ga stabilizirali.

Schäuble sicer zaupa posameznim evročlanicam, da bodo v novem letu storile velike korake pri reševanju lastnih težav. Ob tem je izključil možnost razpada območja skupne valute oziroma izstopa posameznih članic.

Brez discipline ne bo bolje
Vztraja, da morajo ranljive članice evrskega območja, še posebej Španija in Italija, na verodostojen način sprejeti in izvesti vse ukrepe za dolgoročno rešitev lastnih nakopičenih težav. Poleg tega bi morali evropski voditelji na vrhu konec januarja dokončati tudi pripravo sporazuma o fiskalnem paktu za območje evra.

Šele ko bosta ta dva pogoja izpolnjena, Schäuble dopušča možnost, da se rešijo dolžniške težave članic. S tem je znova odprl vrata kratkoročnim ukrepom za umiritev dolžniške krize v posameznih članicah območja evra, ki je v zadnjih tednih dobila sistemske razsežnosti.

Med temi ukrepi se najpogosteje omenja določena oblika skupnega zadolževanja članic območja evra ali pa večja vloga Evropske centralne banke pri reševanju krize. V Berlinu imajo v tem trenutku do teh rešitev še odklonilno stališče, a ravno odsotnost kratkoročnih ukrepov povečuje negotovost na finančnih trgih glede prihodnjega razvoja dogodkov v evrski skupini.

Stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM) bo imel 700 milijard evrov kapitala, od tega bo 80 milijard evrov vplačanega kapitala, ki naj bi ga članice vplačale v petih letnih obrokih po 16 milijard evrov, in 620 milijard evrov kapitala na vpoklic. Od omenjenih 80 milijard evrov bo morala Slovenija vplačati 342 milijonov evrov v petih obrokih po dobrih 68 milijonov evrov. Po sklepu decembrskega zasedanja evropskih voditeljev naj bi ESM zaživel že sredi prihodnjega leta, torej leto dni pred prvotno načrtovanim datumom.