OBDOBJE OPAZOVANJA KORISTNA PRIPRAVA

Slovenija je od podpisa pristopne pogodbe z Evropsko unijo 16. aprila letos pa vse do dejanske širitve povezave 1. maja prihodnje leto aktivna opazovalka pri sprejemanju odločitev v EU-ju, kar se je v pripravah na delovanje v pogojih članstva že pokazalo kot izjemno koristno.

Kot je ocenil slovenski veleposlanik pri EU-ju Ciril Štokelj, je to opazovalno obdobje za naše priprave izjemno koristno, tako glede načina dela kot samih vsebin.

Slovenska misija pri EU-ju se v opazovalni funkciji vključuje v prvi vrsti v delo ministrskega sveta Unije, tiste od osrednjih inštitucij povezave, kjer so predstavljeni interesi držav članic, in sicer v nasprotju z Evropsko komisijo, ki brani predvsem nadnacionalne interese, ter Evropskim parlamentom, neposredno izvoljenim s strani državljanov povezave.

Slovenski diplomati v vseh delovnih skupinah
Slovenski diplomati sodelujejo v vseh delovnih skupinah na svetu, z izjemo delovne skupine za širitev, ter na obeh 'coreperjih', to je v odborih stalnih predstavnikov članic v Bruslju. Ministri redno prihajajo na zasedanja svetov, opazovalno funkcijo imamo tudi na Evropskem svetu. Na ta način imamo zdaj dostop do vseh informacij, ki smo jih iskali prej po vseh mogočih poteh. Smo aktivni opazovalci, kar pomeni, da se lahko vključimo v razpravo v vsaki točki, nimamo le pravice glasovati, do česar pa redko pride, je razložil Štokelj.

Seveda to pomeni popolno spremembo dela. Do 16. aprila smo predvsem hodili na sestanke na Evropsko komisijo in razlagali svoje priprave, zdaj pa že nastopamo kot država članica. To terja podrobne priprave - preučiti je treba gradiva, ugotoviti, kaj je za Slovenijo pomembno, do tega zavzeti stališče, pojasnjuje veleposlanik.

Preoblikovanje diplomatskih predstavništev
Veleposlanik je v okviru priprav na delovanje v pogojih članstva v EU-ju izpostavil še en nujen korak - to je preoblikovanje mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev. Kot se morajo ministrstva prilagoditi delovanju v pogojih članstva, morajo to storiti tudi vsa slovenska veleposlaništva, predvsem tista v drugih članicah EU-ja. Sodelovati bodo morala pri oblikovanju slovenskih stališč in njihovi predstavitvi. Države članice v drugih prestolnicah zagovarjajo svoja stališča, saj se koalicije tvorijo že v samih državah, v Bruslju tega časa ni. Iskati podporo in lobirati za svoja stališča bo morala v prestolnicah drugih članic tudi Slovenija, je še dejal Štokelj.