Kompromisni predlog ne posega bistveno v osnutek in predlaga le manjše izboljšave. Najbolj občutljivih tem - definicije kvalificirane večine, sestave Evropske komisije in obrambne politike - pa niso konkretizirali.

V predlogu se zavzemajo tudi za omembo krščanskih korenin Evrope - hkrati s poudarkom na posvetni naravi institucij držav članic. O predlogu bodo konec tedna v Neaplju razpravljali zunanji ministri držav EU-ja - na ministrski konklavi v sklopu medvladne konference (IGC).

Nemčija in Francija krepita pritisk glede IGC
Nemčija in Francija pa prav v tem času krepita pritisk na Španijo in Poljsko, ki sta se izkazali za največji nasprotnici predloženega osnutka ustavne pogodbe EU-ja. Nemški kancler Gerhard Schröder je državi pozval k sklepanju kompromisov, podobno je k popuščanju pozvala francoska ministrica za evropske zadeve Noelle Lenoir.

Španija in Poljska nasprotujeta ponujenim rešitvam za sprejemanje odločitev z večinskim glasovanjem, ki jima v primerjavi z veljavno ureditvijo iz pogodbe iz Nice dajejo manj teže. Ta ureditev, ki daje 82 milijonom Nemcev 29 glasov, 80 milijonom Špancev in Poljakov skupaj pa 54 glasov, pa po menju Schröderja ni sprejemljiva.

Predloženi osnutek ustavne pogodbe EU-ja zapleteni glasovalni sistem poenostavlja - odločitev z večinskim glasovanjem bi bila sprejeta, če bi zanjo glasovala večina držav, ki bi skupaj predstavljala najmanj 60 odstotkov prebivalstva EU. S tem se relativna glasovalna moč demografsko šibkejših Španije in Poljske ošibi.