Zagrebško občinsko sodišče je namreč odločilo, da se postopek, ki ga je Privredna banka (PBZ) sprožila proti Ljubljanski banki, prekine do rešitve vprašanja nekdanjih varčevalcev v okviru pogajanj o nasledstvu. Eno izmed hrvaških sodišč je tako prvič sledilo slovenski razlagi memoranduma z Mokric, ki je Hrvaški omogočil končanje pridružitvenih pogajanj z Evropsko unijo.

Sodnica Vinka Nobilo je zavrnila predlog odvetnikov PBZ-ja, da bi postopek miroval, in je sojenje prekinila v skladu z memorandumom, ki sta ga lani podpisala takratni slovenski premier Janez Janša in predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović. "Nadaljevanje postopka bo sledilo, potem ko bo sprejeta končna rešitev vprašanja prenesenih deviznih vlog v skladu z 2. odstavkom Memoranduma o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške iz 11. marca 2013 oziroma ko bo sodišče ugotovilo, da ni več razlogov, da bi čakali na rešitev v tem predmetu," so zapisali 10. oktobra v nepravnomočni odločitvi sodišča.

Drugi odstavek memoranduma zavezuje podpisnici, da čim prej dosežeta rešitev spora na nadaljevanju pogajanj v okviru nasledstva.

Prvi prekinjeni primer
To je prvi prekinjeni primer v 27 postopkih v tožbah, ki sta jih sprožila PBZ in Zagrebška banka proti slovenskim bankam v sporu o prenesenih deviznih vlogah varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB-ja. Prevod besede "stay" v memorandumu je bila namreč glavna razlika v stališčih dveh držav pri uveljavitvi dokumenta iz Mokric, ki sta ga državi sprejeli, da bi poskusili rešiti dolgoletni spor. Slovenija besedo "stay" razume kot prekinitev postopkov in pri tem vztraja, medtem ko na Hrvaškem trdijo, da sporna angleška beseda pomeni mirovanje postopkov, in sicer za največ dve leti, kot to določa hrvaška zakonodaja.

Z mirovanjem bi se v postopkih na sodiščih morali strinjati obe strani, ker tega ni bilo, je sodnica Nobilo odločila prekiniti postopek. Obenem je hrvaško sodišče v tej sodbi prvič potrdilo, da je memorandum z Mokric mednarodna pogodba, kar trdi Ljubljana, ki je sicer v preteklosti že izrazila obžalovanje, da Zagreb ne spoštuje memoranduma kot dokumenta, ki je nad domačimi zakonodajami. V Banskih dvorih so mokriški memorandum podredili hrvaški zakonodaji.

Slovenska stran vidi sklep sodišča kot spodbuden znak. "Ta sklep vidimo kot luč na koncu predora na poti k temu, da bo Hrvaška kot zavezanec v memorandumu o soglasju z Mokric ta dokument spoštovala kot tisto, kar je, torej mednarodna pogodba," so dejali na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu.