Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije bo tranzicijsko v več pomenih – vračajo se fizični sestanki in s tem neka normalnost ob ohranjanju nekaterih virtualnih pridobitev. Kot je za Odmeve poudarila Sabina Lange, strokovnjakinja za evropske zadeve, je drugo predsedovanje v primerjavi s prvim lažje, mogoče je manj zanosa, so pa na drugi strani cilji bolj sofisticirani, tokrat pa predsedujemo tudi v izjemnih okoliščinah.

Sorodna novica J. Janša: Evropska unija je del rešitve. U. Von der Leyen: Smo na točki preobrata za EU.

Največjo priložnost ima Slovenija po njenem mnenju na področju sprejemanja zakonodaje – gre za prvi prioritetni sklop, v katerem so ukrepi, ki nas bodo pripeljali iz epidemije in podkrepili gospodarstvo ter evropsko odpornost. "Tu je neki velik zagon, bo ogromno pomoči, vsem deležnikom je tukaj v interesu, da Slovenija uspe, zato je tukaj priložnost, da se izkoristi ta zagon, ki obstaja na evropski ravni." Nacionalni načrti za okrevanje držav članic so trenutno v fazi potrjevanja. Slovenija je zeleno luč Evropske komisije dobila prav včeraj ob uradnem prevzemu predsedovanja. "Največja bojazen okrevanja je, da se bodo razvojne razlike v Uniji še poglobile," pa je na pasti raznolikosti načrtov za Radio Slovenija opozoril pravnik Matjaž Nahtigal. Slovenija namreč po njegovem mnenju ni "pograbila priložnosti in prevzela štafete od portugalskega predsedstva in nadaljevala v smeri krepitve socialnih stebrov, ki bi bili podlaga za bolj uravnoteženo okrevanje".

Kot je za Odmeve presodila Janja Hojnik, specialistka za pravo EU-ja s Pravne fakultete v Mariboru, pa glede vprašanj reševanja pandemije med državami članicami velikih razkorakov ni. "Mislim, da je velika podpora med vsemi državami članicami, da se okrepijo naslednji koraki – to, kar je bilo zastavljeno v strategiji za zdravstveno unijo novembra lani, ni velikih odstopanj v stališčih držav članic. Bomo pa potem videli podrobnosti, kaj bo sporno med državami, za zdaj se mi zdi, da je velika podpora različnim pobudam, tako investicijskim kot razširitvi pristojnosti pristojnih agencij. Mislim, da ima tukaj slovensko predsedovanje veliko možnosti."

Širitev Zahodnega Balkana kot najbolj izpostavljena tema predsedovanja

Sloveniji je uspelo na dnevni red znova umestiti tudi temo širitve Zahodnega Balkana. Hojnik meni, da je to verjetno najbolj izpostavljena tema predsedovanja. "Gre za velika pričakovanja Slovenije in Zahodnega Balkana do tega, kaj bo doseženo v tem času, ker je pričakovati, da naslednje države te širitve ne bodo več postavljale tako visoko med prioritetne cilje."

Kaj pa ocena zapleta s Timmermansom?

Med uradnim prevzemom predsedovanja pa je včeraj že nastal prvi zaplet – izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, pristojen za zeleni dogovor, se ni hotel fotografirati s slovenskim premierjem Janezom Janšo, ker je ta komisarjem predtem kazal fotografije sodnikov s poslanci SD-ja. Čeprav tenzije, ko gre za pravno državo in svobodo medijev, obstajajo, pa Sabina Lange opozarja, da te niso na dnevnem redu v 130 delovnih skupinah Sveta EU-ja, prav tako niso na dnevnem redu na diplomatski ravni. "So pa seveda to teme, ki soustvarjajo atmosfero, v kateri predsedovanje deluje, tukaj imamo deležnike zunaj Sveta EU-ja. Te teme so aktualne v nekaterih delih Evropskega parlamenta in tudi komisija je v skladu s svojimi pristojnostmi pozorna tudi na teme, ki zadevajo vladavino prava. Niso pa to teme, ki bi vplivale na sam potek predsedovanja na delovni ravni, seveda pa vplivajo na vzdušje, sposobnosti sklepanja kompromisov, na to, da bo potrebnega več napora in da jih znajo izkoristiti drugi akterji za upočasnitev kakšnih procesov pri pogajanjih."

Politolog Marko Lovec pa je za Radio Slovenija dejal, da po mnenju pristojnih institucij v nasprotju z Madžarsko stanje pravne države pri nas ni alarmantno. "Res pa je, da se uporabljajo vulgarna retorika, polarizacijske strategije in številni vlečejo realistične paralele s tem, kar se je zgodilo na Madžarskem," je dodatno pojasnil. Vse to vpliva tudi na stališče zahodnih držav do nadaljnje širitve, saj se sprašujejo, ali so nove članice pripravljene sprejeti evropske vrednote, opraviti reforme ali želijo samo evropski denar.

V kolikšni meri pa bo predsedovanje zaznamovalo vprašanje neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev? "Predsedovanja ne bo povsem zatemnilo, ampak očitno je, da se Evropska komisija ne namerava odmakniti od tega, kar vidijo kot problematične točke v razmerju do Slovenije. Na neki način se je to pokazalo pred dvema letoma, ko je predsedovala Romunija, ko je Evropska komisija na podoben način pristopila že na začetku. To, da bo Slovenija predsedovala, ne bo omililo opozarjanja Evropske komisije glede določenih perečih točk, kot je tožilstvo," meni Janja Hojnik.