Odbor v sprejetem besedilu med drugim navaja, da bi morale države članice javne medije financirati iz večletnih proračunov, da bi preprečile politično vmešavanje in zagotovile proračunsko predvidljivost.

Predlog tudi prepoveduje vse oblike vmešavanja in pritiska na medije, vključno s siljenjem novinarjev, da razkrijejo svoje vire, dostopom do šifriranih vsebin na njihovih napravah in uporabo vohunske programske opreme proti njim. Uporaba te je upravičena le za preiskavo hudega kaznivega dejanja, kot sta terorizem ali trgovina z ljudmi.

Evroposlanci predlagajo tudi omejitev javnega oglaševanja, dodeljenega posameznemu ponudniku medijev, spletni platformi ali iskalniku, na 15 odstotkov celotnega oglaševalskega proračuna, ki ga ta organ dodeli v posamezni državi EU-ja.

Mediji bi bili zavezani objaviti informacije o tem, kdo je njihov lastnik in kdo ima od tega neposredno ali posredno korist. Evropski parlament želi tudi, da mediji poročajo o državnem oglaševanju in državni finančni podpori, tudi kadar prejemajo javna sredstva iz nečlanic Unije. Ponudniki medijskih storitev bi morali tudi poročati o vsakem morebitnem navzkrižju interesov in poskusih vmešavanja v uredniške odločitve.

Nad ukinjanje prispevkov na spletnih platformah

Da bi velikim spletnim platformam preprečili samovoljno brisanje ali omejevanje vsebine v medijih v EU-ju, Evropski parlament predlaga postopek samoprijave in preverjanja. Predlagajo tudi 24-urno pogajalsko okno, v katerem bodo sodelovali nacionalni regulativni organi, preden lahko velika spletna platforma ukine ali omeji vsebino.

Evropski poslanci tudi želijo, da bi bil novi Evropski odbor za medijske storitve pravno in funkcionalno neodvisen od Evropske komisije ter bi lahko deloval samostojno. Predlagajo še, da bi pri delu odbora sodelovala neodvisna skupina strokovnjakov, ki bi zastopala stališča medijskega sektorja in vključevala civilno družbo.

Sorodna novica Vera Jourova: Slovenija je primer ne najbolj zglednega dogajanja v zvezi z javnimi mediji

Spremenjeni akt mora sprejeti še Evropski parlament

O spremembah mora pred nadaljnjimi posvetovanji s Svetom EU-ja odločati Evropski parlament. Predvidoma bo to storil na plenarnem zasedanju, ki bo od 2. do 5. oktobra v Strasbourgu.

Evropska komisija je predlog akta o svobodi medijev predstavila sredi septembra lani. Podpredsednica, pristojna za preglednost in vrednote, Vera Jourova, je že pred tem pojasnila, da je komisija tudi zaradi dogajanja na področju medijev v Sloveniji, vključno s prekinitvijo financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA), začela razmišljati o pripravi medijske zakonodaje, ki bo veljala za vse članice.

Svet EU-ja je stališče do pogajanj z Evropskim parlamentom sprejel konec junija. Cilj Evropske komisije, Sveta EU-ja in Evropskega parlamenta je, da bi dogovor dosegli še pred evropskimi volitvami junija prihodnje leto.