Tako predlog Evropske komisije ocenjujeta evropski minister Janez Potočnik in član vladne skupine za evropske zadeve Mojmir Mrak. Na podlagi dokumenta naj bi bilo zdaj mogoče presoditi, da Slovenija verjetno ne bo neto plačnica v evropski proračun.

Potočnik in Mrak menita tudi, da so v predlogu poudarjene prioritete usklajene s slovenskimi interesi, še nekaj odprtih vprašanj pa naj bi bilo pri financiranju zunanje meje EU-ja in nadaljnje širitve povezave.

Različni odzivi v državah članicah
Predlog skupne porabe razširjenega EU-ja za obdobje od leta 2007 do konca leta 2013 je v članicah sprožil različne odzive. Nemčija, Francija in Avstrija s predlogom nove finančne perspektive niso zadovoljne. Označile so ga za nerealističnega in takšnega, ki si ga ni moč privoščiti. Nemčija tako namerava vztrajati na zahtevi omejitve proračunske porabe EU-ja pri enem odstotku bruto nacionalnega proizvoda, za kar se sicer zavzemajo največje neto plačnice v skupni proračun.

Luksemburški premier Jean-Claude Juncker pa je predlog finančne perspektive Evropske komisije označil za dobro podlago za nadaljnja pogajanja. "Preden se ga v celoti zavrne, ga je treba v celoti preštudirati,'' je dodal. Velja omeniti, da bo Luksemburg prevzel predsedovanje EU-ju v prvi polovici leta 2005 in bo s tem hkrati vodil tudi pogajanja o prihodnji finančni perspektivi EU-ja.

Evropski parlament pozitivno
Pozitivno pa so predlog sprejeli v Evropskem parlamentu. Poslanci največjih skupin - Evropske ljudske stranke (EPP), Evropskih socialistov (PES) in Evropskih liberalnih demokratov (ELDR) - na predlog niso imeli večjih pripomb, so pa poudarili potrebo po nadzoru porabe finančnih sredstev ter od držav članic zahtevali, da zagotovijo zadostna sredstva za širitev. Povečanje izdatkov, kot ga je predlagala komisija, je podprl tudi opazovalec v skupini PES-a v parlamentu in poslanec ZLSD-a Feri Horvat, ki je menil, da bodo s tem učinkoviteje uresničeni cilji lizbonske strategije, povečala pa se bodo tudi vlaganja v raziskave in razvoj.