Evropski poslanci Milan Zver (Slovenija), László Tőkés (Romunija), Sandra Kalniete (Latvija) in György Schöpflin (Madžarska) so v Evropskem parlamentu v Bruslju organizirali konferenco z naslovom Kaj mladi Evropejci vedo o totalitarizmih?

Tőkés poziva Slovenijo, naj odpre arhive
Na okrogli mizi so med drugim veliko govorili o (ne)odpiranju arhivov iz časa totalitarnih režimov. Tőkés je pozval vlade Češke, Madžarske, Slovenije in Romunije, naj se zavzamejo za "seznanjanje s preteklostjo" in omogočijo odprtje arhivov iz časa totalitarnih režimov. Glede zapiranja arhivov v Sloveniji je še dejal, da je to "zelo slabo".

Za dostopnost arhivov so se zavzeli tudi predstavniki t. i. Evropske platforme spomina in vesti, ki je nastala na podlagi praške deklaracije o evropski vesti in komunizmu. Evropske institucije so pozvali k pozornemu spremljanju stanja arhivov, ki vsebujejo informacije o zločinih totalitarnih režimov, k vztrajanju na odprtosti in k ukrepanju v primeru njihove ogroženosti.

Mladi nepoučeni o totalitarni preteklosti svojih držav
Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki Študijskega centra za narodno spravo. Direktorica Andreja Valič je v svojem nagovoru poudarila pomembnost pouka zgodovine in razvijanja zgodovinske zavesti pri utrjevanju demokracije ter predstavila nekaj konkretnih predlogov, ki bi lahko bili v pomoč učiteljem pri poučevanju zgodovine.

Opozorila je tudi na ponovno pojavljanje komunističnih simbolov v Sloveniji. Pri tem je omenila poimenovanje ceste v Ljubljani po Josipu Brozu - Titu in pojav "peterokrake zvezde" na dvoevrskem kovancu, o čemer so veliko pisali tudi tuji mediji, med drugim tudi priznani Frankfurter Allgemeine Zeitung.

Govorniki iz različnih držav so povedali, da mladina ve zelo malo o totalitarni preteklosti, v kateri so živeli njihovi predniki. Podan je bil tudi predlog, da bi se v okviru Evrobarometra v prihodnje izvajale raziskave znanja mladih o totalitarizmih, na podlagi katerih bi nato določili nadaljnje ukrepe za izboljšanje njihovega vedenja. Mlade naj bi polpretekla zgodovina sicer zanimala, vendar pogosto ne dobijo relevantnih in objektivnih informacij o določenih dogodkih in časovnih obdobjih.

Nekateri starši poveličujejo in idealizirajo totalitarne režime
Kot eden glavnih virov seznanjanja mladih z zgodovino je bila omenjena družina. Pri tem je po besedah nekaterih govornikov problematično, da nekateri starši poveličujejo in idealizirajo nekdanji totalitarni režim. Kot je dejala Kalnietejeva, so sami v mladosti drugače doživljali režim, v katerem so odraščali, hkrati pa po besedah direktorja praškega inštituta za preučevanje totalitarizmov Daniela Hremana niso doživeli največjih grozot, saj je bilo največ ljudi pobitih in zaprtih kmalu po drugi svetovni vojni, pri vzpostavljanju oblasti.

Kalnietejeva je še pojasnila, da so ljudje po koncu vojne govorili, da se takšne grozote ne smejo več nikdar ponoviti, a so se kljub temu, tudi na Balkanu. Po njenem mnenju se lahko takšni zločini zelo kmalu znova ponovijo, in sicer v Libiji.

V Bolgariji in Romuniji na oblasti osebe, povezane s komunizmom
Vasil Kadrinov iz Centra Hanne Arendt v Bolgariji je zatrdil, da so v njegovi državi še zmeraj na oblasti ljudje, ki so tesno povezani z nekdanjim režimom. Kot je dejal, je kar 35 bolgarskih veleposlanikov nekdanjih pripadnikov tajne komunistične službe, pri tem pa ni niti ena evropska država protestirala, da v svoji državi ne želi takšnega predstavnika.

Podobne težave je omenil tudi nekdanji direktor romunskega inštituta za preiskovanje komunističnih zločinov Marius Oprea, ki je dejal, da komunizem v Romuniji ni izginil, temveč se je privatiziral, močno razširjeno korupcijo pa je označil za dediščino obdobja komunizma.

Zver: Poprava krivic je nujna
"Glavno sporočilo te konference je bilo, da je treba nadaljevati proces sprave, da je treba tiste, ki imajo moč in oblast v državah članicah, opozoriti na nujnost poprave krivic, ki so se zgodile v času totalitarnih režimov, in da je treba, zlasti pri mladih, razvijati kulturo sprave in strpnosti, predvsem pa jih vzgajati za demokracijo, z namenom, da se totalitarni režimi več ne bi nikoli ponovili, saj ti uspevajo tam, kjer je politična kultura nizka," je po koncu okrogle mize poudaril Zver.

Meni, da je predpogoj za dosego narodne sprave vedenje, za kar pa bi morali prilagoditi šolski sistem. Kot pravi, moramo tudi vrednostno oceniti, kaj je demokratično in kaj ne. To pa po njegovem ni toliko stvar vedenja kot samih vrednot. Dodal je še, da je bilo na konferenci jasno izraženo, da se arhivi morajo odpreti, "pa naj gre za Ljubljano, Moskvo, Beograd ali kogar koli".

László Tőkés - človek, ki je pisal zgodovino Romunije
Tőkés, sicer protestantski duhovnik in eden izmed organizatorjev okrogle mize, je bil med prvimi pobudniki revolucije v Romuniji leta 1989, ki je z oblasti vrgla komunističnega diktatorja Ceauşesca. Za MMC je pojasnil, da se je revolucija začela v njegovem župnijskem domu. Kot pravi, se je njegova majhna protestantska župnija madžarske narodne skupnosti uprla represiji komunistične oblasti, iz česar so se razvile splošne demonstracije proti režimu.