.

Ta navedek je jedro najnovejšega spora, ki je precej razburkal zgodovinarsko javnost. Izhaja iz odgovora posebne strokovne komisije Študijskega centra za narodno spravo, poslanega Evropski komisiji. Med zgodovinarji so se vnele javne polemike (tudi) na osebni ravni, predsednik vlade v zvezi s tem prejema pisma, v zgodbo so nekateri vpletli celo Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova).

Evropska komisija je namreč naročila študijo o razmerah v državah glede zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni režimi. Študijo je izvedel španski Inštitut za javno dobro (Institute for Public Goods and Policy) pod vodstvom Carlosa Closa Montere. V sklopu raziskave je španski inštitut za pripombe, popravke in dopolnitve zaprosil vse države članice. Pri nas je pravosodno ministrstvo za odziv določilo Študijski center za narodno spravo.

Repe: To razumem kot poziv k lustraciji
Profesor zgodovine na Filozofski fakulteti Božo Repe ostro protestira tako nad vsebino poročila kot proti njenim avtorjem. Za besedami "še vedno predavajo" je skrit poziv k lustraciji, diskvalifikacije pa ne temeljijo na nobeni resni analizi, je prepričan. Po njegovem mnenju tudi ni težko ugotoviti, na katere profesorje te besede letijo - imena so bila izpuščena verjetno zaradi možnosti civilnih tožb, je izjavil za SiOL.

V odprtem pismu od predsednika vlade Boruta Pahorja ter dveh ministrov zahteva pojasnilo, na osnovi katere evalvacije in s kakšnimi nameni je ocene o poučevanju na univerzah Študijski center (ki spada pod okrilje ministrstva za pravosodje) sploh poslal Evropski komisiji. Poleg poročila je kot spornega izpostavil tudi sam Študijski center: ustanovljen je bil na hitro v zadnjem letu vladavine Janeza Janše, njegovi zaposleni pa kot uradniki niso podvrženi javnim razpisom, habilitacijskim postopkom ter reelekcijam, trdi Repe. "Tako je pod tekočimi stroški državne administracije skrito bianco financiranje ideološko usmerjenega raziskovanja," je zapisano v pismu Repeta, postavljanje Študijskega centra v funkcijo ocenjevalca študijskih programov pa po njegovem mnenju "ni samo daleč od demokratičnih standardov, temveč tudi nezakonito". Na Repeto pismo se je prav tako s pismom premierju odzvala predsednica Študijskega centra Andreja Valič.

Pirjevec se je v zapisanem prepoznal
Repetovim vprašanjem vladi se je pridružil profesor zgodovine na Fakulteti za humanistične študije Jože Pirjevec, ki se je v citatu prepoznal. "Nisem bil sicer v službi 'prejšnjega režima', sem pa 'poveličevalec NOB-ja'. In ponosen sem na to," je zapisal za MMC. Sporni citat je označil za "sramotno denunciacijo, primerno intelektualnemu nivoju njenih avtorjev." Vse skupaj je lov na čarovnice, ki napoveduje, kaj se bo zgodilo, če znova pride na oblast desnica - nekaj takega kot na Madžarskem, je ocenil.

Pirjevec se pridružuje tudi Repetovim ocenam o nastanku in zaposlenih na Študijskem centru. Janševa vlada ni izbrala kvalificiranih strokovnjakov, temveč ljudi z uradniškim statusom, "takšne pač, ki so na liniji," je dejal. Dejavnost centra ocenjuje kot "nedelo", ob vsem tem pa se sprašuje, kako je mogoče, da takšne ocene prihajajo z inštuticije, ki jo financirajo davkoplačevalci.

Griesser-Pečar: To velja tudi za druga področja
Zgodovinarka Tamara Griesser Pečar je pri oblikovanju pripomb in popravkov sodelovala kot članica strokovne skupine. Sporni citat se sicer nanaša na zgodovinopisje, a bi izjavo morali razširiti tudi na druga področja, je zatrdila za MMC, saj Slovenija kot edina članica Evropske unije po mnenju omenjene skupine na državni ravni ni obsodila komunizma. Za zgled je postavila Nemčijo, kjer naj nekdanjim sodelavcem Stasija ne bi bile dostopne določene javne službe, z univerz pa naj bi se morali umakniti "obremenjeni" profesorji, pravniki in drugi uradniki. Poudarila je, da pri spornem citatu ni šlo za posameznike, zato tudi niso nikogar imenovali - temveč za sistem, "ki ga nismo pravočasno ustavili".

V bran Študijskemu inštitutu je stopila z besedami, da tovrstni inštituti obstajajo v celotnem prej komunističnem svetu, "le da jim delno drugod nudijo večjo podporo". Poudarila je, da je raziskovanje le ena izmed dejavnosti ištituta, saj prireja okrogle mize, simpozije, izdal je vrsto knjig, med njimi tudi primarne vire, je zatrdila. Izrazila je tudi prepričanje, da ima inštitut odlične povezave po Evropi. Izpostavila je še, da je bil inštitut ustanovljen pred kratkim in da projekti pač potrebujejo svoj čas.

Razdeljeni slovenski zgodovinarji
"Prostor zgodovinske stroke je res ideološko popolnoma razdeljen," ocenjuje Griesser-Pečarjeva, v Sloveniji med po njenem mnenju ni zahodno-primerljive diskusije med zgodovinarji, ki zastopajo različna stališča. Nekateri zgodovinarji gredo celo tako daleč, da prispevkov določenih avtorjev sploh ne upoštevajo, pogosto pa se spušča tudi na osebno raven, je dodala. Da je stroka popolnoma razdeljena, je pred tremi leti v Mladini ocenil tudi Repe, letos pa je razdeljenost usmeril v omejeno skupino: " V zadnjih letih pa se je iz korpusa zgodovinarjev izločila skupina, ki vstopa v raziskave z izrazito ideološkimi temami in se vse bolj oddaljuje od skupine zgodovinarjev, ki v dialogu obdelujejo zgodovinsko tvarino." V slovenskem zgodovinskem prostoru niti ni razmer - so samo razmerja, k temu dodaja zgodovinar ter publicist Igor Grdina, ki je opozoril tudi na nekaj domnevnih plagiatov znanih slovenskih avtorjev.

Grdina: Lustracijo lahko izvaja le oblast
"Lustracijo lahko izvede samo nekdo, ki je na oblasti. Pristaši oziroma zagovorniki (katerega koli) aktualnega režima, so naravnost groteskni pri zatrjevanju, da naj bi se izvajala nad njimi," je za MMC dejal Grdina, ki je sporni citat komentiral z besedami Lermontova: Ah, ta dolgčas, ta žalost … Ciljna skupina citata so po njegovem mnenju predvsem zagovorniki zapiranja arhivov in ekskluzivnega oziroma eliminacionističnega (ne)dostopa do njihovih fondov. Delo Študijskega centra ocenjuje na podlagi izdanih publikacij, zaradi katerih "vemo več".

Kaj med zgodovinarji išče Sova?
Pri tem je Grdina opozoril na Repetovo izjavo v intervjuju za Mladino, da je agent Sove zahajal k njegovemu kolegu ter mu prenašal grožnje. "Seznam sodelavcev Slovenske obveščevalno-varnostne službe gotovo ne sodi med podatke javnega značaja. In vendar prof. dr. Repe ve, da je nekdo agent Sove. Kako se je do te vednosti dokopal? Ima dostop do kakšnih posebnih – tajnih – informacij," se sprašuje Grdina.
Manjša skupina zgodovinarjev blizu prejšnji oblasti je kolegu z oddelka pošiljala sodelavca Sove z grožnjami, da bodo obračunali s posameznimi novinarji in oddelkom sploh, je za MMC pojasnil Repe. Spor je bil pretežno osebne narave, je zatrdil, za ime tega sodelavca Sove pa ve zato, ker je bil "faliran" študent zgodovine. Dodal je, da je kolega sodelavcu Sove kljub vsemu pomagal priskrbeti službo v eni izmed javnih inštitucij v Celju, od koder je ta odšel v službo v Sovo. "Šlo je torej za tipično in preizkušeno prakso nekdanje SDV in kolikor vem, je moral ta sodelavec Sovo tudi zapustiti že včasu prejšnje vlade, kar štejem za dobro znamenje, da je tudi tedanja oblast razumela nesprejemljivost takega ravnanja," je izjavil Repe. Meni, da prizadeti v tej aferi ne bodo imeli nobenih težav posredovati vse podatke, če bo to potrebno.