Na račun škofa Rožmana, ki ga je komunistična oblast po drugi svetovni vojni med drugim obsodila zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem, se po besedah Griesser - Pečarjeve vedno pojavljajo neresnične obtožbe. Neresnične in lažnive so tako trditve, da je škof med drugo svetovno vojno (1941-1945) sodeloval z okupatorjem, da je bil vojni zločinec in zagovornik fašizma in nacizma, ugotavlja zgodovinarka.

"Pridige iztrgane iz konteksta"
Krivce za to Rožmanovo neresnično podobo v javnosti Tamara Griesser - Pečar ne išče samo pri t. i. rumenem tisku, ampak tudi v načrtnih prispevkih nekaterih publicistov in zgodovinarjev. Pri tem je omenila zgodovinarja Jožeta Pirjevca, ki naj bi med drugim napisal, da je škof Rožman blagoslavljal javno hišo, ki so jo postavili italijanski okupatorji za svoje vojake, čeprav škof tega ni nikoli storil. Prav tako večkrat prihaja do objave škofovih medvojnih pridig, ki pa so iztrgane iz konteksta ali celo izmišljene, je dodala.

Rožmanovi nasprotniki po besedah Griesser - Pečarjeve za očrnjenje Rožmanove podobe v javnosti izkoriščajo tudi spomenico, ki jo je škof poslal italijanskemu visokemu komisarju v Ljubljanski pokrajini Emiliu Grazioliju. Pri tem pa zamolčujejo, da je Grazioli potvoril to spomenico in tako potvorjeno spomenico objavil, je dejala in dodala, da Zveza borcev v svojih zbornikih objavlja potvorjeno spomenico, pri čemer ne omenjajo, da je potvorjena.

"Rožman pomagal mnogim"
Prav tako so neresnične trditve, da je spodbujal ovajanje Slovencev italijanskemu okupatorju, je poudarila Griesser - Pečarjeva. Prav nasprotno, škof Rožman je pri Italijanih posredoval s prošnjo za pomoč več kot tisoč ljudem in celi skupini ljudi, in sicer slovenskim izgnancem v Srbiji (njim je tudi pošiljal pomoč v hrani in denarju), internirancem na Rabu, otrokom, duhovnikom, Judom, talcem, jugoslovanskim častnikom, srbskim pravoslavnim duhovnikom na Hrvaškem in mnogim drugim, je pojasnila.

Za zgodovinarko je bil škof Rožman predvsem dušni pastir. Prav ta verski motiv je po njenem tudi razlog, da je maševal domobrancem na bežigrajskem stadionu. "Rožman je bil prepričan, da bodo zavezniki zmagali, a da bo boj odločen drugje, ne pa v Sloveniji," je pojasnila in nadaljevala, da se mu prav zato upor proti okupatorju ni zdel smiseln, ker bi terjal številne žrtve med Slovenci. Sam je namreč menil, da bi morali Slovenci preživeti vojno s čim manj žrtvami.

"Za Rožmana komunizem večje zlo od fašizma"
Prav tako je menil, da je komunizem večje zlo od fašizma in nacizma, saj da bosta fašizem in nacizem zagotovo premagana, komunizem, če bo prišel na oblast, pa bo tam ostal dalj časa, je na okrogli mizi na Študijskem centru za narodno spravo še dejala Griesser - Pečarjeva. Škof je po njenem odklanjal komunizem iz verskega, ne pa iz političnega razloga, saj je bil prepričan v nezdružljivost vere v Boga in komunistične ateistične ideologije.

Kot je znano, je škofa Rožmana (1883-1959) komunistična oblast po vojni na vojaškem sodišču v odsotnosti obsodila zaradi sodelovanja z okupatorjem. Škof, ki se je ob koncu vojne pred partizani umaknil na avstrijsko Koroško, je pozneje odšel v ZDA, kjer je tudi umrl. Rožman, letos bo 80. obletnica njegove umestitve za ljubljanskega škofa, je pokopan v Clevelandu.

Nekdanji ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran je decembra 2005 - potem ko je predtem obnovo oz. razveljavitev sodnega procesa neuspešno predlagal nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič - vložil zahtevo po varstvu zakonitosti. Vrhovno sodišče v Ljubljani je oktobra 2007 razveljavilo sodbo vojaškega sodišča iz avgusta 1946.