Publicist Igor Omerza, ki želi priti do arhivskih gradiv, je prepričan, da je nekaj v ozadju zaprtja; včasih so knjige sežigali, danes preprečujejo, da bi nastale, je dejal. Obžaluje, da dela ne more kakovostno nadaljevati. Meni, da so arhivi zaprti nezakonito, saj zdaj veljavni zakon dostop omogoča.

Omenil je tudi, da ga Milan Kučan na cesti ne želi več pozdraviti, saj je o njem napisal, da je bil kritičen do Kocbekovih pričevanj.

Dragan Matić, direktor arhiva, je dejal, da ne ščitijo nikogar. Omerza ima pravico do vpogleda v gradivo, je poudaril. Problematična so le gradiva, ki se nanašajo na obveščevalno in protiobveščevalno službo, saj je Sova opozorila, da bi razkritje dela teh dokumentov povzročilo težke posledice za varnost in interese države, ogrozilo pa bi celo življenja posameznikov v tujini, ki bi lahko šli pred sodišče ali izgubili službo. Tem pozivom Sove so se pridružili tudi ministrstvo za pravosodje in druge državne službe. Obenem so zatrdili, da je ta del zdaj veljavnega zakona v nasprotju z ustavo. Zdaj je po besedah Matića stvar vlade, da odloči o tem. Do gradiva tudi sami ne morejo, saj je Sova nanj nalepila oznako tajno, je dejal.

Dimitrij Rupel je povedal, da je osamosvojitev pomenila prelom, konec države; nastala je druga. Ali je torej naša država prelom dejansko naredila ali ne? Kar pravi Borut Pahor, da to ni prav, saj naša država ne more biti ujetnica zgodovine in "udbovskih manir", je dejal o premierjevih besedah, da bi razkritje lahko imelo neugodne posledice za Slovenijo. Vlada odloča ne le o tem, kdo sme do arhiva, ampak tudi, kdo je nad zakonom, je prepričan. Kot opozarja, ne bi smelo biti identifikacije s prejšnjo državo.

Zgodovinar Božo Repe je dejal, da je vse, kar je objavljeno v virih in s čimer se je ukvarjal tudi sam, dostopno. A težava je v tem, da je bil del delovanja SDV-ja notranji, del je bil v odnosu do Jugoslavije, pri čemer je služba branila tudi opozicijo, tretji del pa je bilo delovanje navzven do tujih obveščevalnih služb. Težava, tako Repe, je verjetno v tem delu arhiva. Normalna praksa bi bila, da se komisija sestane z direktorjem obveščevalne službe in skupaj ugotovijo, ali je pomembnejši interes prosilca za vpogled ali kakšen drug, je še dejal.

Zgodovinar Jože Pirjevec je dejal, da brez transparence ni demokracije, in tu se sprašuje, ali ni naša država padla na izpitu; a obenem na svetu ni arhiva, ki bi dal na razpolago vse dokumente, je poudaril.

Parlamentarni nadzor preprečen
Zvonko Černač je opozoril, da je bila ministrica Majda Širca poslanka, ko je bil zakon v proceduri, in v 65. členu se ji ni zdelo nič spornega. Zdajšnja odločitev pa ima verjetno politično ozadje, je prepričan.

Černač je povedal še, da jim je bil parlamentarni nadzor preprečen, saj so želeli videti gradivo, ki je dobilo oznako zaupno, pa ga niso dobili. Neka raziskovalka je leta 2009 do gradiva lahko neovirano dostopala, zdaj pa je tega konec, je dejal.

"Vlada ne spoštuje lastnih zakonov"
Miha Brejc je opozoril, da je zelo sporno, da vlada ne spoštuje veljavnih zakonov. Trditve, da bo kdo v težavah, če se arhiv odpre, so nesmiselne, saj imen iz gradiva ni mogoče razbrati, je povedal.

Sumljivo je, da je vlada zakon poslala v nujni postopek, je opozoril. Za to, da tisoči delavcev ne dobijo plače, pa je vlada zelo hladnokrvna, je še dodal.

Pirjevec je opozoril tudi, da zakon ne more držati za nazaj, saj se ga spreminja šele zdaj.

Se skriva tudi podatke o napadu v Velikovcu?
Igor Omerza je prepričan tudi, da se je bombni napad v Velikovcu zgodil s sodelovanjem Udbe, zato je zaprt tudi del arhiva iz let 1979 in 1980. Božo Repe pa meni, da je veliko dokumentov, ki so domnevna skrivnost, v različnih slovenskih arhivih, saj so informacije krožile in prišle do različnih funkcionarjev. Če je človek dovolj vztrajen, do njih lahko pride, je prepričan. Pirjevec pa navaja, da je bil atentat nepomemben, ni se mu zdelo, da gre za velik projekt. Ne bi izključeval, da so tajne službe imele prste vmes, a tu ne bomo odkrili nobene novosti, je še povedal.