WikiLeaks: Svoboda govora ali grožnja svobodi? Takšen je bil naslov okrogle mize, ki sta jo organizirala Inštitut dr. Jožeta Pučnika in Inštitut za kulturno diplomacijo iz Berlina, na njej pa so med drugim sodelovali predsednik SDS-a Janez Janša, ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič in nekdanji minister za razvoj Žiga Turk.

Mussomeli je uvodoma pojasnil, da so vse človekove svoboščine brez pomena, če ljudje nimamo svobode pri dostopu do informacij in znanja, vendar ob tem poudarja, da tudi pravica do znanja ni absolutna. Pojasnjuje, da ni prav, če si WikiLeaks razlaga kot nekaj, kar si prizadeva za transparentnost. "Zakaj bi vedno morali razkrivati vse podatke? Na ta način lahko pride do nasprotnega učinka in do manjše transparentnosti. Preveč svetlobe nas lahko zaslepi," je prepričan.

Makarovič: Odziv ZDA kaže na njihovo nemoč
Okrogle mize se je udeležil tudi sociolog Matej Makarovič, ki je pojasnil, da fenomena WikiLeaksa ne moremo razumeti, če ne razumemo odnosa preostalega sveta do ZDA. Ta odnos je po njegovem mnenju včasih infantilen, saj imamo na eni strani slepo sovraštvo do te države, na drugi strani pa obožujemo njihov način življenja.

Kot pravi Makarovič, v depešah ni bilo zapisano nič takega, kar bi vplivalo na njegovo predstavo o ZDA. Bolj kot sama vsebina depeš se mu zdi problematičen predvsem odziv ZDA na njihovo objavo. Ta naj bi kazal bolj na njihovo nemoč kot pa moč.

Petrič: Potrebna je neka prava mera
"V diplomaciji res ni vse za javnost. Potrebna je neka prava mera," opozarja Petrič. Meni, da bodo zaradi WikiLeaksa diplomati še bolj "frizirali" svoja poročila in "morda ne bodo napisali tega, kar se o nekem voditelju govori, saj bo vse to enkrat objavljeno". Sam se zavzema za tajne pogovore med diplomati.

Turk je prepričan, da stoji WikiLeaks na filozofiji njegovega ustanovitelja Juliana Assangea, da so zahodni režimi zarotniški in bolj, kot je ta njihova 'zarotniškost' ogrožena, bolj so ti režimi prizadeti. "Ali je razširjenost WikiLeaksa na splošno dobra ali slaba, je umetna dilema, ki se lahko pojavi samo v svetu, ki nima vrednot. Odločamo se lahko le od primera do primera, kdaj je razkrivanje skrivnosti prav in kdaj služi nekemu drugemu cilju. Če so zahodne demokracije res zarota, potem bo zdaj svobode več, če pa niso, pa bo svobode manj," je sklenil.

"Ko bodo ljudje na pokopališču, bo pogled na WikiLeaks drugačen"
Janša je zatrdil, da je bilo do zdaj objavljenih manj kot en odstotek depeš, ki so jih dobila nekatera uredništva levičarskih časnikov po Evropi. Upa, da je pri njihovi objavi prisotna odgovornost, saj lahko nastane težava, če bi npr. objavili oporečnike v Severni Koreji, ki so sodelovali z zahodnimi oblastmi. "Ko bodo ti ljudje končali na pokopališču, bo pogled na WikiLeaks drugačen," pravi.

Ob tem dodaja, da v Sloveniji poteka ravno nasprotni proces, in sicer v smeri zapiranja podatkov. Izpostavlja, da so po sklepu Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) nedostopni nekateri arhivi iz nekdanje Jugoslavije, ki bi po zakonu o arhivih morali biti javno dostopni. To naj bi se zgodilo, ker naj bi publicist Igor Omerza raziskoval atentat iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki se je zgodil v Velikovcu v Avstriji.