To je zapisano v novi diplomatski depeši, ki jo je razkril WikiLeaks in ki je nastala 14. avgusta leta 2008. Napisal jo je tedanji ameriški veleposlanik v Ljubljani Yousif Ghafari po pogovorih s tedanjim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, in sicer da je Rupel zagovarjal enotno stališče Evropske unije do vprašanja.

Veleposlanik je zapisal, da je Rupel delil zaskrbljenost zaradi dogajanja v Gruziji, a da je želel pred kakršnimi koli odzivi prej govoriti z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Ghafari je zapisal še, da je pritisnil na Rupla, da bi prenesel ameriško zaskrbljenost, a se zunanji minister ni odzval na to.

"Ni bilo želje po poslabšanju odnosov med EU-jem in Rusijo"
Ghafari je ameriškemu zunanjemu ministrstvu poročal še, da je Rupel dejal, da ni prave želje, da bi prišlo do znatnega poslabšanja odnosov med Rusijo in Evropsko unijo, ter dodal, da je sam opozoril, da mora Evropska unija sporočiti Rusiji, da je njena uporaba sile čezmerna. Rupel je pri tem poudaril, da je Svet ministrov EU-ja za splošne zadeve in zunanje odnose 13. avgusta na Rusijo naslovil ostro sporočilo, je še poročal Ghafari.

Tedanji slovenski zunanji minister naj bi na pogovorih z ameriškim veleposlanikom še opozoril, da mora EU obdržati enotno stališče do vprašanja o Gruziji. Pojasnil je, da obstajajo v Uniji velike razlike glede odnosov z Rusijo, še posebej, ker so nekatere države močno odvisne od energentov iz Rusije. Prav tako je Rupel veleposlaniku pojasnil, da se zunanji ministri EU-ja na srečanju 13. avgusta niso preveč ukvarjali s spopadi v Gruziji, da pa bo več priložnosti že 19. avgusta na zasedanju zunanjih ministrov Nata.

Rupel je bil tako kot nekateri njegovi kolegi zaskrbljen, da bi bilo neformalno zasedanje zunanjih ministrov Unije 5. septembra prepozno, vendar ni videl možnosti, kako bi bilo srečanje prej, je še poročal Ghafari.

Spopadi v Gruziji so se končali 12. avgusta 2008
Gruzijsko-ruski spopadi so izbruhnili 8. avgusta 2008, po napadu gruzijskih sil na separatistično Južno Osetijo. Na napad je Rusija odgovorila z invazijo na Gruzijo in z bombardiranjem gruzijskih mest. Spopadi so se z ustavitvijo ognja ob posredovanju francoskega predsedstva EU-ja prenehali 12. avgusta, Rusija pa je zasedla Južno Osetijo in Abhazijo, ki ju je nato priznala tudi kot neodvisni republiki.

Države Evropske unije separatističnih republik niso priznale, kriza pa je močno obremenila odnose med Rusijo in Zahodom. Pomembneje so se zbližali šele letos novembra na vrhu Nata v Lizboni.

Slovenija za oster odziv EU-ja proti Rusiji
Slovenija je bila sicer doslej omenjena še v eni ameriški diplomatski depeši, ki se je nanašala na spopade v Gruziji. Ameriško veleposlaništvo v Stockholmu je poročalo, da si je Švedska kot predsedujoča Odboru ministrov Sveta Evrope prizadevala za izključitev Rusije iz Sveta Evrope, Slovenija pa se je skupaj z drugimi državami - omenjalo se je Švedsko, Veliko Britanijo, Belgijo, Dansko, pribaltske države, Slovaško in Bolgarijo - zavzela za trdo stališče in "oster odziv" Evropske unije proti Rusiji.

Ta skupina držav se glede na depešo ni strinjala s Francijo, Nemčijo, Irsko, Nizozemsko, Malto in Ciprom, ki so bile mnenja, da je prednostna naloga "ustaviti trpljenje in zagotoviti spoštovanje prekinitve ognja".