Osebno se ne spominjam skupine desetih držav in se tudi ne spominjam, da bi skupaj kaj podobnega izvedli oz. predlagali. Bila pa je celotna Evropska unija zgrožena zaradi ruskega vdora v Gruzijo.
Švedska, takrat predsedujoča država Svetu Evrope, je želela izkoristiti svoje predsednikovanje in si je prizadevala za širšo podporo, da bi izključili Rusijo iz te vseevropske organizacije. "To je še v začetnih načrtovalnih korakih, toda to je trenutni cilj zunanjega ministra Carla Bildta," je zapisano v depeši stockholmskega veleposlaništva, ki jo je objavil WikiLeaks.
Slovenija je bila v aferi diplomatskih depeš ZDA, katerih vsebino razkriva WikiLeaks, omenjena še v treh depešah.
Po prvi je bil Borut Pahor pripravljen za 20-minutni sestanek z Barackom Obama vzeti enega zapornika iz Guantanama.
V drugi je o možnostih za srečanje s predsednikom ZDA Obamo spraševal tudi zunanji minister Samuel Žbogar.
V tretji pa je bilo ameriškim diplomatom naročeno, da zbirajo osebne podatke o slovenskih voditeljih.
Obsežneje so depešo analizirali švedski mediji (v angleščini sta jo povzela švedska portala swedishwire.com in thelocal.se), ki so se osredotočili na izjavo ameriškega diplomata: "Švedska ni več nevtralna."
Slovenija del skupine desetih držav
V dokumentu je zapisano, da Švedska, Velika Britanija, Belgija, Danska, baltske države, Slovenija, Slovaška in Bolgarija želijo "odločno izjavo proti ruski akciji". Omenjene države so nasprotovale stališču Francije, Nemčije, Irske, Nizozemske, Malte in Cipra, za katere je bila prioriteta "ustavitev trpljenja in zagotovitev spoštovanja premirja". Slovenijo je takrat vodila vlada Janeza Janše, v kateri je mesto zunanjega ministra zasedal Dimitrij Rupel.
Dimitrij Rupel se je odzval na klic MMC-ja in dejal: "Osebno se ne spominjam skupine desetih držav in se tudi ne spominjam, da bi skupaj kaj podobnega izvedli oz. predlagali. Bila pa je celotna Evropska unija zgrožena zaradi ruskega vdora v Gruzijo. Mi smo si želeli, da bi se Rusi in Gruzinci mirno dogovorili za zadeve okoli Južne Osetije in Abhazije."
Gruzinsko-ruska vojna načela odnose z Zahodom
Ruska vojska je vdrla v Gruzijo, potem ko so gruzinske sile napadle secesionistično Južno Osetijo. Rusija je vojno hitro dobila in nato uradno priznala nekdanjo gruzinsko avtonomno republiko kot samostojno in neodvisno državo, česar pa Združeni narodi in Nato niso sprejeli. Po kratki vojni so se močno ohladili odnosi med Natom in Rusijo, ki so se začeli izboljševati šele letos.
Skrhani odnosi med Ljubljani in Moskvo
Odnosi Slovenije z Rusijo so bili ravno v tem času na najnižji ravni po osamosvojitvi. Medržavni odnosti in stiki so se ohladili po skrivnostni odpovedi srečanja Vladimir Putin - Janez Janša leta 2007. Ponovno so odnosi med Ljubljano in Moskvo zaživeli po prihodu Boruta Pahorja na mesto ministrskega predsednika.
Osebno se ne spominjam skupine desetih držav in se tudi ne spominjam, da bi skupaj kaj podobnega izvedli oz. predlagali. Bila pa je celotna Evropska unija zgrožena zaradi ruskega vdora v Gruzijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje