Španski dnevnik je bil med tistimi svetovnimi medijskimi hišami, ki jim je WikiLeaks omogočil dostop do 250.000 ameriških depeš. V ponedeljek smo tako povzeli poročanje New York Timesa, da naj bi eden izmed dokumentov pričal o barantanju glede zaprtja zapora za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi, saj naj bi glede na depeše ameriško zunanje ministrstvo slovenskim diplomatom sporočilo, naj sprejmejo zapornika iz Guantanama, če si želi premier Borut Pahor zagotoviti srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo.
Več o WikiLeaksu in Sloveniji:
- Celotna depeša Bradleya Fredna s srečanja z Borutom Pahorjem (v angleškem jeziku)
- Povezava na članek El Paisa z naslovom "Diplomatska tržnica za zaprtje Guantanama" (v španskem jeziku)
- Slovenske stranke o depešah
- Spletna stran WikiLeaks
- Pahor v ponedeljek zanikal dogovarjanje o Guantanamu
El Pais pa je objavil drugačno zgodbo - da je bil Borut Pahor tisti, ki je obe stvari povezal, in to konec lanskega leta v pogovoru z vršilcem dolžnosti ameriškega veleposlanika v Ljubljani Bradleyjem Frednom.
Sodeč po objavljenih depešah, je Freden je 5. januarja letos v Washington sporočil, da je Pahor konec decembra leta 2009 zaprosil za pogovor, v katerem so obravnavali različne teme. Med drugim je Freden Pahorja prosil za pomoč Slovenije pri zapiranju taborišča za osumljene teroriste Guantanamo.
Sprejetje ujetnikov kot dejanje podpore ZDA
Pahor naj bi mu odgovoril, da bo vladi predlagal sprejem ujetnikov, in ga vprašal, kakšna je ameriška ponudba. Premier pa naj se po mnenju Fredna takrat še ne bi zavedal ovir in zadržkov notranjega ministrstv a. Zato ga je Freden opozoril, da na podlagi pogovorov z notranjim ministrstvom menijo, da bo treba za sprejem ujetnikov sprejeti zakon.
Premier naj bi ponovil svojo pripravljenost, da o tem zaprosi vlado, pozneje pa je "v pogovoru na štiri oči blago, vendar nedvoumno" povezal uspeh preselitve ujetnikov s srečanjem s predsednikom ZDA Barackom Obamo. Dejal naj bi, da bi mu dvajset minut srečanja z Obamo omogočilo, da vprašanje ujetnikov predstavi kot dejanje podpore najpomembnejšemu zavezniku Slovenije in dokaz na novo oživljenih dvostranskih odnosov.
"ZDA naj dobijo posel pri nadgradnji Krškega"
Na sestanku so obravnavali tudi Zahodni Balkan, pri čemer je Pahor samozavestno omenil lahek dostop do tamkajšnjih političnih voditeljev in sodelovanje ameriškega podjetja Westinghouse pri načrtovani gradnji drugega bloka slovenske jedrske elektrarne.
Pahor naj bi izrazil pripravljenost, da ZDA nadgradijo in nadomestijo elektrarno v Krškem, pri čemer ima interes Westinghouse, čeprav obstaja močna konkurenčna ponudba iz Francije. Slovenski premier naj bi izpostavil potrebo po ravnotežju in dejal, da Francija že ima velik vložek v proizvodnji Renaultovih avtomobilov, "Deutsche Bank pa je blizu velike investicije v Slovenske železnice, ki bo vključevala najpomembnejše slovensko strateško premoženje - Luko Koper".
Pahor je na srečanju napovedoval tudi težko leto za Evropsko unijo, govoril je o pomanjkanju skupne gospodarske politike in omenil, da bo izkoristil tesne odnose s španskim premierjem (Josejem Luisom) Zapaterom za to, da špansko predsedstvo EU-ja ne bi pozabilo na Zahodni Balkan.
"Skoraj mimogrede je izrazil prepričanje, da bo parlament ratificiral arbitražni sporazum s Hrvaško," piše v depeši.
Freden je Pahorju čestital tudi za odločitev o napotitvi slovenske skupine za mentorstvo in povezave (OMLT) v Afganistan.
Freden: Obisk je bil nenavaden
Sicer pa se je Frednu Pahorjev drugi obisk veleposlaništva ZDA v Ljubljani, odkar je prevzel vodenje vlade, zdel nenavaden in kazalnik, da želi premier negovati ameriško-slovenske odnose. Pahor je največ govoril o gospodarstvu, omenil pa je tudi potrebo po razrešitvi orožarske polomije s Patrio.
Frednu je po srečanju s Pahorjem postalo jasno, da Slovenija z rešitvijo mejnega spora s Hrvaško računa na boljše dvostransko sodelovanje, zlasti na Zahodnem Balkanu, ter v trgovini in pri vlaganjih.
"Tri prednosti Slovenije"
Slovenija po Frednovem mnenju, izraženem v depeši, glede ameriških interesov na Zahodnem Balkanu ponuja tri primerjalne prednosti: Slovenci imajo zaradi skupne zgodovine nagonski občutek za politične odtenke v regiji, Slovenija je zelo dejavna v regiji ne le na politični ravni, ampak tudi na ravni nevladnih organizacij, slovensko stališče, da se mora EU še naprej osredotočati na širitev, pa je med vsemi članicami EU-ja najbliže ameriškemu.
"Skratka, leto 2009 je bilo leto, ko smo večino diplomatskega kapitala usmerili na reševanje mejnega vprašanja in prepričevanje Slovenije, naj odpravi zadržke v hrvaških pogajanjih z EU-jem. Sklepno poglavje te zgodbe še n i napisano, a pri uradnikih slovenske vlade čutimo velik optimizem. Upamo, da bomo v letu 2010 pozornost lahko usmerili v partnerstvo s Slovenijo na Zahodnem Balkanu in v Isafu, tlakovali pot za uspešno sodelovanje Westinghousa pri gradnji nove jedrske elektrarne in, morda še najtežje od vsega, spremenili Pahorjevo retorično podporo za premestitev ujetnikov v resničnost," Freden sklene depešo, kot jo objavlja El Pais.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje