250.000 dokumentov, ki jih bo v roku nekaj mesecev objavila spletna stran WikiLeaks, predstavlja zaupne depeše ameriškega zunanjega ministrstva in ameriških veleposlaništev po vsem svetu, v njih pa so omenjene praktično vse svetovne države, zato odzivi z vseh strani niso presenetljivi.

"Razkritje ogroža naše diplomate"
ZDA so takoj obsodile objavo diplomatskih sporočil ameriškega zunanjega ministrstva, na objavo dokumentov pa se je že odzvala tudi Bela hiša, ki je zapisala: "Tako razkritje ogroža naše diplomate, tajne agente in ljudi po svetu, ki so se na ZDA obrnili za pomoč pri podpori demokracije in odprtega vladanja. Predsednik Obama podpira odgovorne in transparentne vlade doma in po svetu, kar pa bi lahko tokratni dokumenti uničili."
Oglasila se je ameriška zunanja sekretarka Hillary Clinton, ki je dejala, da razkritje diplomatskih depeš "ogroža človeška življenja, ogroža našo nacionalno varnost in spodkopava naša prizadevanja, da sodelujemo z drugimi državami pri reševanju skupnih problemov". In še: "To razkritje ni zgolj napad na ameriško zunanjo politiko, je napad na mednarodno skupnost, na zavezništva in partnerstva, na konvencije in pogajanja, ki varujejo globalno varnost in pomikajo naprej gospodarsko blaginjo."

Objavo dokumentov je obsodil tudi republikanski kongresnik Peter King, ki je povedal, da zadnja objava "kaže na Assangev namen škodovati ne le nacionalnim interesom v boju proti terorizmu, ampak spodkopava tudi varnost koalicijskih sil v Iraku in Afganistanu". Ob tem je dejal, da bi morali spletno stran WikiLeaks uvrstiti na seznam terorističnih organizacij.

Ameriško ministrstvo za obrambo je že sporočilo, da bodo dodatno zavarovali svoje računalniške sisteme in tako preprečili dodatno uhajanje dokumentov.

Nemci izpostavljajo vprašanje varnosti
Nemški minister za razvoj Dirk Niebel je prepričan, da objava ne bo negativno vplivala na odnos med Washingtonom in Berlinom, ob tem pa je dejal, da ga vznemirjenje, ki ga je povzročila objava, ne čudi. "Najpomembnejše pri vsem skupaj se mi zdi vprašanje varnosti, zaščite in zbiranja podatkov," je povedal Niebel.

Rusija se je na objavo dokumentov, kjer je premier Vladimir Putin označen kot "alfa samec", predsednik Dmitrij Medvedjev pa kot "medel" in "obotavljiv", odzvala dokaj zadržano. Tiskovni predstavnik ruskega premierja Dmitrij Peskov je povedal, da morajo v Moskvi najprej preučiti izvirne dokumente in preveriti, ali so bili pravilno prevedeni, šele nato se bodo lahko primerno odzvali.

"Informacije bi morale ostati zaupne"
Tiskovni predstavnik francoske vlade Francois Baroin je objavo dokumentov označil za "grožnjo demokratični oblasti" in dodal, da se želijo, tako kot ameriška administracija, izogniti podobnim dejanjem, ki tudi škodijo kakovosti storitev državnih organov in ogrožajo tiste, ki delajo v službi države. "Zaščita držav je resna stvar, gre za zaščito moških, žensk, državljanov," je poudaril Baroin. Italijanski obrambni minister Ignazio La Russa je v pogovoru za Corriere della Sera dokumente označil za "zlonamerne govorice", ki jim ne bi smeli posvetiti pretirane pozornosti, dejal pa je tudi, da bi informacije morale ostati zaupne.

"Očitno želijo škodovati ZDA"
S švedskega zunanjega ministrstva so sporočili, da objava dokumentov slabi diplomacijo. "Slabi diplomacijo na splošno, še posebej pa ameriško diplomacijo," je prepričan zunanji minister Carl Bildt, ki je dodal še, da je bil očiten namen objave dokumentov škodovati ZDA. Bildt je pojasnil, da so tajni kanali za komunikacijo med različnimi vladami nujni za odziv na krize ali različne razmere. "Če to ni mogoče, pride do 'megafonske diplomacije' in iz izkušenj vemo, da to lahko povzroči več sporov in več težav," je dodal Bildt.

Avstralija je ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea, ki je avstralski državljan, posvarila, da mu ob vrnitvi v državo grozi obtožnica zaradi objave dokumentov. "S stališča Avstralije obstaja možnost, da je bilo prekršenih več zakonov," je povedal avstralski generalni državni tožilec Robert McClelland in dodal, da avstralska policija že preiskuje primer. Avstralska vlada naj bi že julija oblikovala posebno skupino, ki preiskuje posledice objave dokumentov na strani WikiLeaksa.

Bodo dokumenti škodili novi iraški vladi?
Na objavo se je odzval tudi iraški zunanji minister Hošjar Zebari, ki je dejal, da objava zaupnih dokumentov "ne pomaga" Iraku, in izrazil upanje, da to ne bo zastrupilo odnosov med iraškimi politiki in tako slabo vplivalo na oblikovanje iraške vlade. Zebari je ob tem povedal, da ne ve, kateri dokumenti o Iraku so bili objavljeni.

Objavo dokumentov je obsodil tudi Pakistan. "Tako občutljivih dokumentov ne bi smeli razkriti na ta način," je povedal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Abdul Basit in dodal, da dokumenti jasno kažejo, da pakistansko vodstvo zna ščititi svoj jedrski program. "Zelo dobro smo zaščitili nacionalne interese, in to bomo delali tudi v prihodnje," je poudaril, potem ko so dokumenti razkrili, da naj bi Washington Islamabad leta 2007 zaradi strahu pred napadom islamiskih skrajnežev prisilil v odstranitev visoko obogatenega urana iz jedrskega objekta.