Assange se je v hipu znašel v središču pozornosti. Iz nepomembnega računalniškega hekerja se je najprej spremenil v aktivista, danes pa je ime tega 39-letnika eno najpogosteje izgovorjenih besed in tudi tarča številnih teorij zarote. Po objavi novih dokumentov ga je "napadla" tudi ameriška državna sekretarka Hilary Clinton, nanj se je z besedami, da gre za "sramotno razkritje, ki bi lahko ogrozilo varnost države", spravil Pentagon, a Assange, ki naj bi se večino časa skrival v Londonu, se ne da.

Odziv Pentagona je zavrnil z besedami, da "želijo z zavajajočimi izjavami za 'norca' imeti medije, da bi začeli poročati nekaj, kar ni res", poudaril pa je, da zaradi nekaj tisoč strani razkritij o vojni v Afganistanu ni bilo še nobene žrtve, kot so napovedovali mnogi.

Prihaja novih 15.000 dokumentov
Tudi zato se WikiLeaks nikakor ne namerava ustaviti. V soboto je Assange tako napovedal, da namerava javnosti v kratkem predstaviti še dodatnih 15.000 skrivnih dokumentov iz operacij v Afganistanu. "Našim virom, ki so bili včasih izpostavljeni velikim nevarnostim, da so prišli do materialov, smo obljubili, da bomo njihov trud poplačali tako, da bomo z dokumenti najbolj, kar se da, vplivali na politiko."

"Bolečo preiskavo" dokumentov WikiLeaksa je sicer napovedal tudi avstralski obrambni minister Stephen Smith. Dejal je, da bodo ustanovili posebno delovno skupino, ki bo pregledala dokumente o vojni v Iraku, saj "obstaja nevarnost, da bo objava dokumentov ogrozila varnost operacij". "Ta objava potencialno ogroža ljudi, ki so nam pomagali v preteklosti," je dejal Smith, hkrati pa opozoril, da Avstralija v Iraku nima več svojih sil ali vojaškega osebja. Iz države so se namreč umaknili julija lani.

HRW: Treba je sprožiti preiskave
Oglasili so se tudi predstavniki organizacije Human Rights Watch, ki so tako iraško kot ameriško vlado pozvali, naj sprožita preiskave o poročilih o mučenju in zlorabah pripornikov v iraških zaporih ter preganjata odgovorne za te zločine. Washington pa je organizacija pozvala, naj preveri, ali so pripadniki njenih sil kršili zakone, ker so dovolili, da so več tisoč pripornikov pustili pod iraško oskrbo "kljub visokemu tveganju mučenja".