Novi dokumenti namreč razkrivajo, da naj bi bilo po invaziji na Irak leta 2003 na vojaških nadzornih točkah ubitih na "stotine" civilistov ter da so imele ZDA podatke o njihovi smrti, kar so pred tem zanikale. Prav tako naj bi največ iraških civilistov ubili ravno Iračani. Objavljeni dokumenti med drugim navajajo tudi primere številnih mučenj v Iraku. Večinoma naj bi šlo za zlorabe, ki so jih povzročile iraške sile in policija, hkrati pa naj bi dokumenti kazali na možnost, da so ameriške sile dopustile iraškim, da mučijo vojne ujetnike.

Ob objavi tega podatka se je oglasil iraški premier Nuri Al Maliki. Meni, da gre za poskus preprečitve njegove ponovne izvolitve. Njegov kabinet namreč že več kot pol leta poskuša sestaviti novo vlado, potem ko na parlamentarnih volitvah 7. marca ni bilo jasnega zmagovalca. Uradno je zmagalo sekularno zavezništvo Irakija nekdanjega premierja Ijada Alavija, ki uživa močno podporo sunitov, na drugo mesto pa se je uvrstila Al Malikijeva sekularna šiitska koalicija Pravna država.

Iz Al Malikijevega urada so danes sporočili, da se glede na čas objave dokumentov zastavlja vprašanje, ali se za tem dejanjem ne skriva politika, saj objavljeni dokumenti ne vsebujejo nobenega dokaza o neustreznem ravnanju v zaporih v Iraku v času, ko je on vodil vlado. Al Maliki je postal predsednik iraške vlade maja 2006, dokumenti WikiLeaksa pa zajemajo dogajanje med vojno v Iraku med letoma 2004 in 2009.

Iračani niso presenečeni nad objavljeno vsebino
Po poročanju arabske televizije Al Džazira objavljeni dokumenti vsebujejo tudi ameriška vojaška poročila o Al Malikiju "in domneve o njegovi povezanosti z morilskimi vodi". Iz kabineta iraškega premierja pa vztrajajo, da je ta "vrhovni poveljnik vseh varnostnih sil, ki opravljajo svojo dolžnost, s tem da aretirajo in kaznujejo, kot to veli sodstvo, ne pa na sektaški ali pristranski podlagi, kot to želijo prikazati nekatere skupine".

Iračani sicer nad vsebino objavljenih dokumentov niso presenečeni. "To ni nič novega. Mislim, da za Iračane zgodbe o zlorabah niso nobeno presenečenje, saj pozna vsak Iračan kakšno zgodbo o tem," je pojasnil iraški poslanec Mohamed Ikbal.

Ko je kri tekla v potokih
Po pisanju New York Timesa je iz dokumentov razvidno, da so največ iraških civilistov ubili Iračani. Med najbolj krvavimi dnevi je bil 31. avgust leta 2005, ko je bilo v gneči na mostu v Bagdadu v paniki poteptanih več kot 950 ljudi. 14. avgusta leta 2007 je v bližini meje s Sirijo v eksploziji tovornjaka bombe umrlo več kot 500 ljudi. Največji davek je med civilisti zahtevalo sektaško nasilje. Tako je bilo decembra 2006, ki velja za najbolj krvav mesec vojne v Iraku, ubitih okoli 3.800 civilistov in kakšnih 1.300 policistov, upornikov in ameriških vojakov.

Dokumenti razkrivajo tudi številne do zdaj nerazkrite primere, ko so ameriški vojaki iz helikopterjev ubijali civiliste na nadzornih točkah. Tovrstne operacije naj bi bile glavni razlog za upor Iračanov proti ameriškim silam, podobno pa se trenutno dogaja v Afganistanu. V arhivu, ki ga razkriva WikiLeaks, so omenjeni najmanj štirje tovrstni napadi. V najbolj krvavem, 16. julija 2007, je bilo ubitih 26 Iračanov, med njimi polovica civilistov.

Dokumenti ne omenjajo natančnega števila žrtev vojne, navajajo pa podatke različnih virov, med katerimi je organizacija Iraq body count, ki število ubitih civilistov beleži na osnovi poročanja medijev. V arhivu WikiLeaksa je tako ugotovljenih več kot 100.000 žrtev, ki naj bi umrle med letoma 2004 in 2009, vendar pa so nekatere žrtve navedene v več poročilih, v drugih pa podatki o žrtvah niso dosledni.

O zaporih ni veliko besed
V dokumentih po pisanju Guardiana ni veliko podatkov o dogajanju v ameriških zaporih v Iraku, so pa nekatere podrobnosti o zlorabah, ki so jih zakrivile iraške sile in policija. Al Džazira poroča, da dokumenti kažejo na možnost, da so ameriške sile dopustile iraškim, da mučijo vojne ujetnike.

Clintonova "odločno" obsodila novo objavo dokumentov
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton se je odzvala hitro in bila kritična do najobsežnejše objave zaupnih dokumentov v ameriški zgodovini. Kot je dejala, obsoja razkritje vsake informacije s strani posameznikov ali organizacij, ki postavljajo v nevarnost vojake in civiliste ZDA in njenih zaveznic, še piše na spletni strani BBC-ja.

Po navedbah CNN-a objavljeni dokumenti pokrivajo čas od leta 2004 do leta 2009, torej skoraj celotno obdobje vojne v Iraku, ki se je začela leta 2003.

Assange se ne ustavlja
Ustanovitelj spletne strani WikiLeaks Julian Assange je v pogovoru za televizijsko postajo Al Džazira dejal, da je s pomočjo britanskih odvetnikov, ki jim je mar za javni interes, njegova spletna stran "zbrala dokumente za tožbo v primeru 40 nezakonitih ubojev v Iraku."

Wikileaks je svetovno javnost vznemiril že julija letos, ko je objavil okoli 77.000 tajnih vojaških dokumentov o vojni v Afganistanu.