Ustanovitelj spletne strani, ki je julija objavila 77.000 vojaških dokumentov iz vojne v Afganistanu, Julian Assange je sporočil, da ni res, da kmalu nameravajo objaviti okoli 400.000 dokumentov iz iraške vojne.

Lapan je konec preteklega tedna dejal, da se pripravljajo na objavo dokumentov in da so zato ustanovili posebno delovno skupino 120 ljudi, ki pregledujejo dokumente in se pripravljajo na morebitno objavo občutljivih vsebin. Medije je v ponedeljek pozval, naj ne verjamejo v verodostojnost WikiLeaksa in naj ne objavijo "ukradenih" dokumentov.

Uradno še vedno ni jasno, kdo je spletni strani priskrbel dokumente. Ameriška vojska je sicer v povezavi s tem aretirala vojaškega obveščevalca v Iraku Bradleyja Manninga.

WikiLeaks postavlja nove meje
Spletna stran WikiLeaks je postala slavna letos spomladi, ko je lahko na njej ves svet videl, kako ameriški vojaški helikopterji streljajo na neoborožene ljudi v Iraku, med njimi na dva fotografa tiskovne agencije Reuters.

V petek je bilo objavljeno pismo ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa demokratskemu predsedniku senatnega odbora za oborožene sile Carlu Levinu iz Michigana, v katerem Gates pravi, da objava afganistanskih dokumentov ni odvzela ugleda občutljivim obveščevalnim virom ali dejavnostim.

Kljub temu pa naj bi objava predstavljala tveganje za ljudi, katerih imena so bila objavljena, predvsem za afganistanske sodelavce ZDA. Pismo je bilo poslano že 16. avgusta.