Zaupne dokumente je objavila spletna stran WikiLeaks. In čeprav zdaj mnogi poskušajo izpodbijati pristnost dokumentov - kabinet predsednika ZDA Baracka Obame je WikiLeaks označil za neverodostojen vir, dokumenti pa naj ne bi razkrivali nič novega - je predstavnik spletne strani Julian Assange objavo primerjal z odprtjem arhivov vzhodnonemške tajne policije Stasi.

"To gradivo pravzaprav pripoveduje, da je tam vojna, da se preklete stvari kar vrstijo. Stalno se nekaj dogaja, umirajo otroci, uporniki, zavezniški vojaki, ljudje so pohabljeni," je na tiskovni konferenci v Londonu izjavil Assange.

Obama: V dokumentih nič novega
Obama je ponovil, da ga skrbi izdaja informacij, ki bi lahko ogrozila posameznike ali operacije na terenu, a sami podatki ne prinašajo nič takega, česar javnost do zdaj še ne bi vedela. "Opozarjajo pa na tiste izzive, ki so me napeljali, da jeseni izvedem izčrpno revizijo politike. Sedem let nismo uspeli uresničiti strategije, ki bi ustrezala izzivom v tej regiji, zato sem povečal našo zavezo, zahteval večjo odgovornost od Afganistana in Pakistana ter razvil novo strategijo, ki lahko deluje," je dejal Obama.

Kerry: Vse skupaj ni nič
Dokumenti "niso vse skupaj nič", trdi eden glavnih zagovornikov vojne v Afganistanu, demokratski senator iz Massachusettsa John Kerry in dodaja, da ne gre pretiravati s pozornostjo njihovi vsebini, še najmanj pa jih primerjati z dokumenti iz Pentagona o vietnamski vojni, ki so v začetku 70. let prejšnjega stoletja zamajali administracijo Richarda Nixona. Glede sodelovanja med Pakistanci in talibani pa je nekdanji predsedniški kandidat trdil, da se s tem ukvarjajo in mislijo, da so napredovali.

ZDA že sprožile preiskavo
Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je v ponedeljek povedal, da je ameriška administracija že v petek sprožila preiskavo objave spornih dokumentov, saj naj bi bili z razkritjem identitete v nevarnosti ameriški vojaki na misiji. Pentagon želi odkriti vir, ki je afganistanske informacije izdal spletni strani WikiLeaks. Med osumljenci je tudi 22-letni vojak Bradley Manning, ki je WikiLeaks poslal video zračnih napadov na Bagdad leta 2007. V teh napadih helikopterjev sta med drugimi umrla dva uslužbenca tiskovne agencije Reuter. Manningu, ki so ga maja letos aretirali, grozi 52 let zapora.

Vojni zločini?
Dokumenti med drugim razkrivajo obstoj enote 373, ki deluje neodvisno od mednarodnih sil, neposredno pa ji daje navodila Pentagon. Naloga enote je iskati pridelovalce opija, pripadnike Al Kaide in talibanske poveljnike, pri čemer o usodi ujetnikov vojaki odločajo sami. ''Problem te enote so civilne žrtve,'' je poročala RTV-jeva dopisnica iz Washingtona Vlasta Jeseničnik.

Dokumenti, ki zajemajo časovno obdobje med letoma 2004 in 2009, nakazujejo, da so pakistanske obveščevalne sile urile talibane, kar je Islamabad že zanikal. To je seveda hud udarec za ZDA, ki daje Pakistanu milijarde dolarjev za vojno proti terorizmu.

Tako neko poročilo iz leta 2006, ki ga je objavil britanski The Guardian, razkriva, da je Osama bin Laden na sestankih v Pakistanu dajal navodila o vodenju vojne v Afganistanu. Informacija je pomembna, saj ameriška obveščevalna služba Cia trdi, da o delovanju Al Kaide nima nobenih informacij že od leta 2003.

Švegl: Pakistanci ločijo med dobrimi in slabimi talibani
Kot smo že omenili, pakistanska vlada zanika vsa namigovanja, da je njena obveščevalna služba (ISI) pomagala afganistanskim talibanom. A v dokumentu iz leta 2006 je opisano domnevno srečanje med uporniki in nekdanjim vodjem ISI-ja generalom Hamidom Gulom, ki naj bi celo tri upornike prepeljal v Kabul, kjer so izvedli napad.

RTV-jeva dopisnica Karmen W. Švegl je za Odmeve poročala, "da Pakistan loči med slabimi teroristi, tistimi, ki se bojujejo v Pakistanu, in dobrimi, tisti, ki se bojujejo v Afganistanu in tem tudi daje pomoč. Res je, da je pakistanska vojska izvedla več vojaških operacij v Vaziristanu, v dolini Svat, kjer se je bojevala proti talibanom, proti Al Kaidi. Nikoli pa ni izvedla vojaške operacije na jugu države, na območju Kveta, kjer pakistanska vojska in varnostna služba urita talibane, jim dajeta pomoč, orožje in finančno pomoč. Od tam talibani prodirajo v Afganistan."

Indija, še vedno velika rana Pakistana
Šveglova je še poudarila, da Pakistan "vidi Afganistan kot svoje dvorišče", predvsem zaradi Indije, ki jo Pakistan še vedno ima za sovražnico. "Zato je Afganistan tako pomemben za Pakistan, ki mu ni nič všeč, da ima trenutno Afganistan dobre odnose z Indijo".

Jasno je, kaj je v interesu Pakistana, poudarja Šveglova. "Da bi v Kabulu vladali zmerni talibani, ta vlada bi bila marioneta Pakistana, ki bi ji ZDA lahko zaupale. Torej, ne bi več gostila Al Kaide in teroristov, ki bi se lahko podali v ZDA in na Zahod."

Jeseničnik: Bela hiša potrebuje Pakistan
"Bela hiša potrebuje Pakistan, če želi uspešno končati svojo vojaško operacijo v Afganistanu, ki nadzoruje gorati predel med Pakistanom in Afganistanom, kjer so našli zatočišče afganistanski uporniki, torej talibani," je poročala Jeseničnikova. Ameriška javnost vojni v Afganistanu ni naklonjena, vojska ZDA naj bi se iz države umaknila leta 2011, zato bo imel Obama "do kongresnih volitev novembra veliko dela, da bo ameriško javnost lahko prepričal, da so ameriški vojaki v Afganistanu zato, da varujejo ameriške nacionalne interese." Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti še na težave, ki jih ima ameriška administracija z razlitim madežem v Mehiškem zalivu, in slabo gospodarsko rast.