Wikileaks je v nedeljo objavil dokumente, ki razkrivajo naraščajoč upor talibanov proti mednarodnim silam v Afganistanu. Glede na dokumente, ki so se pojavili na svetovnem spletu, naj bi se položaj mednarodnih sil v Afganistanu (Isaf) slabih devet let po začetku vojaških operacij zelo poslabšal, predvsem na severu države, kjer so nameščeni nemški vojaki.

Dokumenti naj bi podrobno razkrivali, zakaj so talibani po tem, ko so ZDA za vojno v Afganistanu porabile že skoraj 300 milijard dolarjev, močnejši kot kadar koli prej, poleg tega pa razkrivajo tudi obstoj posebnih enot ameriške vojske za likvidacijo talibanskih voditeljev.

Nekatere dokumente, ki zajemajo časovno obdobje med letoma 2004 in 2009, so z dovoljenjem organizacije, ki je lastnica Wikileaksa, objavili tudi ameriški New York Times, britanski Guardian in nemški Der Spiegel.

Jones: Ogrožena je varnost Američanov
Objavo zaupnih dokumentov je ostro obsodil ameriški svetovalec za nacionalno varnost James Jones. "ZDA najostreje obsojajo objavo tajnih podatkov tako s strani posameznikov kot organizacij, saj so s tem ogrožena življenja Američanov in njihovih zaveznikov ter nacionalna varnost," je povedal svetovalec predsednika Baracka Obame. Enakega mnenja je tudi pakistanski veleposlanik v ZDA, ki je povedal, da je bila objava dokumetov, ki so pravzaprav "neobdelana poročila s terena", neodgovorna.

Podobnega mnenja je bil tudi pakistanski veleposlanik v ZDA. Dejal je, da je objava dokumentov, pri katerih gre za "neobdelana" poročila s terena, "neodgovorna". Objavo so obsodili tudi v Londonu, afganistanska vlada pa je v prvem odzivu sporočila, da so "pretreseni", da pa večinoma ne gre za nove ugotovitve.

Objava dokumentov kot odprtje arhivov Stasija
Ustanovitelj Wikileaksa, ki zbira tajne dokumente na podlagi anonimnih virov, Julian Assange, je za Der Spiegel povedal, da dokumenti razkrivajo "vsakodnevno nasilje in trpljenje v vojni, kar bo zagotovo vplivalo na spremembo mnenja o tem, kaj se dogaja v Afganistanu, tudi tistih ljudi, ki imajo politični in diplomatski vpliv". Ob tem je dodal, da so pred objavo preverili, ali bodo podrobnosti, ki so jih razkrili, dejansko ogrožale vojake in njihove zaveznike v Afganistanu.

Assange meni, da je med objavljenimi dokumenti moč najti dokaze o vojnih zločinih in da je sodišče tisto, ki naj odloči, ali gre dejansko za zločine. Dodal je, da je moč objavo dokumentov o vojni v Afganistanu primerjati z odprtjem arhivom tajne službe nekdanje Nemške demokratične republike Stasi.

Nenamerne žrtve tudi med civilisti
Med dokumenti, objavljenimi na spletu, so opisi operacij, ki jih je izvajala posebna enota task force 373. Njeni pripadniki so se morali boriti proti pomembnim upornikom in talibanskim voditeljem, nekatere operacije pa naj bi zahtevale tudi nenamerne žrtve med afganistanskimi civilisti. Guardian je poročal, da je na seznamu "ubij ali ujemi" več kot 2.000 pomembnih talibanov.

Po pisanju New York Timesa naj bi dokumenti razkrivali tudi bojazen Američanov, da sicer zavezniška pakistanska služba v resnici pomaga afganistanskim upornikom. Dokumenti naj bi pisali tudi o tem, da so imeli talibani dostop bo raket, s katerimi so streljali na letala.

Dokumenti o delu vojakov in obveščevalcev
Dokumente naj bi na Wikileaksu že označili kot Dnevnik vojne v Afganistanu, napisali pa naj bi jih vojaki in obveščevalci. V dokumentih opisujejo smrtonosne vojaške operacije, kjer so sodelovali ameriški vojaki. Dokumenti se ne nanašajo na glavne tajne operacije in tiste, v katerih so sodelovali Evropejci ali drugi pripadniki Isafa.

BBC poroča, da čeprav dokumenti v resnici ne razkrivajo novih dramatičnih podatkov o vojni v Afganistanu, prikazujejo težavnost vojne in število žrtev med civilisti.