Ustanovitelj WikiLeaksa kaže naslovnico Guardiana, ki je po spletni strani prvi objavil razkrite dokumente. Foto: EPA
Ustanovitelj WikiLeaksa kaže naslovnico Guardiana, ki je po spletni strani prvi objavil razkrite dokumente. Foto: EPA

"Edina sprejemljiva sprejemljiva pot je, da Wikileaks nemudoma vrne vse različice vseh teh dokumentov ameriški vladi in jih za vedno izbriše s svoje strani, računalnikov in arhivov," je dejal predstavnik zunanjega ministrstva Geoff Morrell.
Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange pravi, da ima njegova spletna stran še dodatnih 15.000 dokumentov, ki si jih želi objaviti, a še cenzurirajo podatke, ki bi lahko imenovane ljudi ogrozili.
Organizacija je prek New York Timesa prosila Obamovo administracijo za nasvet, kaj cenzurirati. Sodeč po pred kratkim objavljenem poročilu pa naj bi stran za nasvet prosila tudi sam Pentagon, kar pa je Morrell zanikal. Ob tem je še dodal, da bodo razmislili o drugačnih ukrepih, če WikiLeaks ni pripravljen sodelovati.

"Ti dokumenti pripadajo vladi ZDA. Ne pripadajo WikiLeaks. Ne pripadajo nobenemu drugemu." Pentagonovi predstavniki so za CNN povedali, da je zahteva dodaten ukrep, da bi preprečili objavo 15.000 dokumentov. Morrell je še povedal, da predstavniki Pentagona ne vedo zagotovo, kateri dokumenti so vključeni v dodatni sveženj, čeprav pravijo, da "se jim približno dozdeva".
"Ne razumejo resnosti"
Morrell pa se ni zdel prepričan, da bodo pri WikiLeaks Pentagonovo zahtevo vzeli resno. "Zaenkrat niso pokazali nobenega znaka, da razumejo resnost, težo položaja, ki so ga povzročiili, življenj, ki so jih ogrozili, operacij, ki so jih potencialno spodkopali, nedolžnih ljudi, ki so jih posledično potencialno ogrozili."
Wikileaks so dokumente objavili 25. julija, v njih pa je razkrit naraščajoč upor talibanov proti mednarodnim silam v Afganistanu. Glede na dokumente naj bi se položaj mednarodnih sil v Afganistanu (Isaf) slabih devet let po začetku vojaških operacij zelo poslabšal, predvsem na severu države, kjer so nameščeni nemški vojaki.