Dokumenti, ki jih razkrila spletna stran WikiLeaks, po obveščevalnih virih navajajo, da je bin Laden hotel, da pripadniki Al Kaide zamaskirani kot novinarji leta 2004 na novinarski konferenci izvedejo napad na afganistanskega predsednika Hamida Karzaja.
Leto dni pozneje naj bi bila bin Ladnov finančni svetovalec in vodja upornikov odposlana v Severno Korejo, da bi pridobila rakete za boj proti ameriškim silam v Afganistanu. Leta 2006 naj bi se vodja najbolj zloglasne teroristične mreže udeleževal mesečnih srečanj v Pakistanu s talibani.
Hrvata po nesreči ranil ameriški kolega
V 92.000 objavljenih dokumentih, ki se nanašajo na zadnjih šest let vojnih operacij v Afganistanu, je zapisanih 76.911 najrazličnejših posameznih dogodkov. Med drugim gre za opis spopadov zavezniških sil s talibani, odkrivanja improviziranih razstrelivnih naprav, vpogledov v operacije, ubijanja civilistov itd.

O dokumentih so se v teh dneh razpisali tudi hrvaški mediji, saj je v 13 primerih opisanih tudi delovanje pripadnikov hrvaške vojske, ki je v Afganistanu že sedem let. Omenjeni primeri delno osvetljujejo naloge, v katerih sodelujejo hrvaški vojaki, čeprav določenih posameznih primerov, s katerimi je hrvaška javnost seznanjena, v dokumentih sploh ni opisanih.
Opisan pa je incident z dne 19. avgusta 2009, ko je skupina hrvaških vojakov skupaj s pripadniki afganistanske vojske padla v talibansko zasedo blizu Chancharana. Dva pripadnika afganistanske vojske sta bila pri tem ranjena, hrvaški vojaki pa so po končanem spopadu poklicali zdravniško pomoč. Gre za poročilo, ki ga je sestavil načelnik hrvaške ekipe, ki je v akciji sodeloval, ministrstvo za obrambo pa o tem hrvaške javnosti ni obvestilo.
Ministrstvo je izpustilo tudi podrobnejši opis incidenta, v katerem je bil decembra 2009 ranjen pripadnik hrvaške vojske v ameriškem taboru Shaeen. Navedli so, da je bil vojak ranjen, ne pa, da ga je ranil ameriški kolega, ki je izstrelil granato, ki je letela prekratko.

O nalogah, ki jih opravljajo hrvaški vojaki v Afganistanu, je sicer še danes izredno malo podatkov, objavljeni dokumenti pa razkrivajo, da je bilo smrtno nevarnih situacij, v katerih so se znašli, kar nekaj.
Zmaga za Obamo
Medtem pa čez lužo še ni znakov, da bi vojna v Afganistanu izgubljala zagon. Tako je v torek predstavniški dom ameriškega kongresa s 308 glasovi proti 114 potrdil 59 milijard dolarjev za nadaljevanje vojne. Senat je svoje delo opravil že pred tednom dni.

Gre večinoma za sredstva, potrebna za 30.000 dodatnih vojakov, katerih napotitev v Afganistan je predsednik ZDA Barack Obama odredil decembra lani. Na glasovanje je nekoliko vplivala objava omenjenih zaupnih dokumentov, saj je dobil Obama tokrat podporo predvsem od opozicije. Proti denarju za vojno je namreč glasovalo le 12 republikancev in hkrati kar 102 demokrata. Demokrati bi raje kot za vojno denar namenili brezposelnim.

Kongres je dodatni denar sicer potrdil na dan, ko je urad posebnega preiskovalca za obnovo Iraka objavil ugotovitev, da je Pentagon nekje "izgubil" 8,7 milijarde dolarjev iz posebnega sklada za obnovo Iraka, do katerega je imela ameriška vojska uradno dostop do leta 2007. Preiskava ni ugotovila kaznivih dejanj, ampak le malomarnost pri vodenju evidenc. Gre za sklad, ki ga je potrdil Varnostni svet ZN-a, v njem pa se je nabiral denar za obnovo Iraka, med drugim tudi od izvoza nafte in plina ter zamrznjenega premoženja v tujini.