Po skoraj desetletje dolgih pogajanjih je Evropski parlament vendarle sprejel nova pravila na področju migracij in mednarodne zaščite.

V sredo potrjeni pakt o migracijah in azilu bo po mnenju zagovornikov omogočil večjo solidarnost med državami članicami Unije ter hitrejše in boljše azilne postopke.

Pakt o migracijah in azilu bo izboljšal sistem mednarodne zaščite v Evropski uniji in omogočal tudi boljše upravljanje migracij, meni izvršna direktorica Evropskega azilnega podpornega urada Nina Gregori:

"To je nek nov korak, ki bo, verjamem, omogočal boljše postopke, boljše zagotavljanje pravic prosilcem za mednarodno zaščito in izboljšal tudi hitrost teh postopkov," je dejala.

Predvideno je, da bodo vloge prosilcev za azil obdelane že v 12 tednih. Po besedah Gregori, "bo to omogočilo hitrejšo možnost priznavanja mednarodne zaščite, ko govorimo o tistih, ki so take zaščite potrebni, in seveda možnost hitrejšega vračanja, ko govorimo o tistih, ki take zaščite ne bodo potrebovali".

Sorodna novica Nina Gregori: Azilni sistem v Evropi je brez primere

V nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo s področjem azila, pa opozarjajo na spornost pakta, je za Radio Slovenija poročala Lucija Dimnik Rikić.

Urša Regvar iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja se ne strinja s trditvijo, da bodo azilni postopki po novem boljši. "Analize teh aktov so pokazale, da bodo imeli ljudje manj pravic, kar se tiče postopkov. Najverjetneje bo otežen njihov dostop do pravne pomoči v postopkih, še posebej za tiste ljudi, ki bodo obravnavani na mejah," je dejala.

Po njenem mnenju pakt tudi v praksi ne bo mogel zaživeti, saj od držav članic, ki imajo že zdaj težave z upravljanjem migracij, zahteva, da v dveh letih vzpostavijo nov sistem. "To pomeni ne samo dodatne kapacitete, kot je gradnja dodatnih zaprtih kampov, to pomeni tudi usposabljanje velikega števila novih ljudi, ki bodo vse te prošnje procesirali."

Slovenija naj bi sprejela 126 beguncev letno

Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da Slovenija pozdravlja sprejetje pakta, ki pa ga mora potrditi še Svet EU-ja.

Glede na pakt naj bi Slovenija vsako leto sprejela predvidoma 126 beguncev.

Ministri za notranje zadeve bodo o implementaciji pakta govorili na ministrski konferenci konec meseca v belgijskem mestu Gent.

Poljska in Madžarska proti sprejemanju prebežnikov

Že v sredo pa je poljski premier Donald Tusk dejal, da Poljska kljub omenjenemu paktu ne bo sprejela mehanizma EU-ja za premestitve prebežnikov.

"Našli bomo način, da bomo tudi, če bo pakt o migracijah začel veljati v približno nespremenjeni obliki, Poljsko zaščitili pred mehanizmom za premestitve," je dejal Tusk, ki je poudaril, da se morajo članice EU-ja osredotočiti na zaščito svojih meja.

Poljska je sicer trdila, da bi morala biti izvzeta iz novega mehanizma, ker je po ruski invaziji v Ukrajini sprejela največje število ukrajinskih beguncev.

Sorodna novica Evropski parlament potrdil evropski pakt o migracijah in azilu

Madžarska je napovedala, da pakta o migracijah ne bo upoštevala, češ da gre za zaton Evrope.
V Evropskem parlamentu sedi 21 madžarskih poslancev in poslank. 13 članov na Madžarskem vladajoče stranke Fidesz je bilo v sredo enotno proti sprejemu pakta. Madžarska migrantska politika se namreč ves čas bistveno razlikuje od večinske evropske.

Kritična madžarska javnost premierju Viktorju Orbanu očita neupravičeno sejanje strahu in predsodkov do prebežnikov, Orban naj bi lahko imel težave tudi s svojimi siceršnjimi evropskimi političnimi zavezniki, je za Televizijo Slovenija poročal Bojan Peček.

"Orban bo zelo težko sklenil zavezništvo z Giorgio Meloni, saj ta jasno podpira novo evropsko migracijsko politiko. Italijo je namreč nekako treba razbremeniti," je dejal analitik Karoly T. Vörös.

Prav politično zavezništvo z Italijo naj bi bilo namreč tisto, na kar po evropskih volitvah računa v Bruslju sicer skoraj vedno izolirani Orban, ki ima v svoji državi kar nekaj hudih težav. Po pedofilski aferi in odstopih predsednice države ter pravosodne ministrice ima še ekonomske težave z visoko inflacijo in proračunskim primanjkljajem.

"Glavni problem Madžarske ni toliko priseljevanje, kot je izseljevanje," je dejal zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič, ki navaja podatke madžarskega statističnega urada. Ti "kažejo, da do 300.000 ali 400.000 mladih Madžarov danes živi v drugih državah EU-ja. Zgodil se je velikanski beg možganov".

Po podatkih ZN-a je letos v EU zunaj uradnih mejnih prehodov prišlo več kot 46.000 ljudi. ZN tudi ocenjuje, da je 400 ljudi med poskusi priti v EU umrlo.