Evropa si že več let prizadeva za posodobitev in reformo evropskih politik na področju migracij. Evropski parlament je včeraj potrdil nov pakt o migracijah in azilu. Pakt je nadgradnja sistema, ki smo ga v EU-ju že poznali in velik korak naprej za vse članice, je v oddaji Ob osmih ocenila Nina Gregori, izvršna direktorica agencije Evropske unije za azil. Prepričana je, da se bo izboljšal sistem mednarodne zaščite in da bo upravljanje migracij v EU-ju s tem boljše.

"Azilni sistem v EU-ju se je začel graditi leta 1999 in je razmeroma nov. Je tudi prvi in edini večnacionalni sistem na svetu, brez primere. Graditev sistema in implementacija v 27 članicah je zelo zahtevna naloga," pravi Gregori. Pakt zdaj prinaša sprejemanje uredb, kar pomeni, da jih bodo morale države članice od leta 2026 tudi neposredno izvajati. "To je nov korak, ki bo omogočal boljše zagotavljanje pravic prosilcev za mednarodno zaščito in azilni postopek, bo hitrejši."

Sorodna novica Evropski parlament potrdil evropski pakt o migracijah in azilu

Odpravili bi izkoriščanje migrantov

Azilni postopek bo spremenjen in pospešen. Kdor nima pogojev ali možnosti, da pridobi azil ali bi potencialno predstavljal nevarnost za varnost države, bo takoj vrnjen. Za obdelavo vloge je predvidenih le 12 tednov. Kot je dejala Gregori, gre za uravnotežen kompromis, ki so ga dosegle članice Unije in Evropski parlament. "Zdaj postopki trajajo predolgo. Ljudje prihajajo v EU s tihotapljenjem, so izkoriščani, pridejo po nevarnih poteh, potem pa nimajo možnosti, da bi ostali. Prihajajo tudi na podlagi informacij, za katere se pozneje izkaže, da niso verodostojne. Pakt bo dolgoročno odpravil to izkoriščanje migrantov," razlaga Gregori.

20 tisoč evrov za migranta

Država članica bo lahko sama izbirala, kako bo izkazovala solidarnost – s premestitvami oseb, finančnimi ali alternativnimi prispevki, kot so napotitve osebja, pomoč v tehnični opremi.
Največkrat omenjen ukrep je plačilo 20 tisoč evrov za migranta, ki ga država članica po tej solidarnostni shemi ne želi sprejeti. "Uredba bo zagotovila solidarnost na več podlagah, nobena članica ne bo prepuščena sama sebi," pravi Gregori. Neko soglasje torej s potrditvijo pakta ostaja. Pomembno po njenem pa je, kako se bodo države članice pripravile na izvajanje zakonodaje.

Več kot milijon prošenj za zaščito

Dejstvo, da je pakt potrjen, je po njenem pozitiven znak, a hkrati je to šele začetek. "Izvedba v praksi bo kritična, pomembno je, da se ohranja politična volja, zlasti, ker bodo rezultati vidni šele čez nekaj let. Države članice bodo imele dve leti časa za izvedbo, in upam, da bo naša agencija pripomogla in bomo lahko govorili o nadgradnji azilnega sistema v EU-ju," pravi Gregori.
Kot še navaja, so lani vse države članice sprejele 1,1 milijona prošenj za zaščito. Ob tem je bilo v EU-ju skoraj pet milijonov ljudi, ki so pribežali zaradi vojne v Ukrajini. To je po njenem velik izziv za države članice, ki jim primanjkuje virov, tako kadrov, ki izvajajo postopke, kot nastanitvenih zmogljivosti. Kot meni Gregori, novi pakt prinaša zagotovila, da bomo lažje in boljše upravljali migracije, s tem pa tudi schengensko območje. Z boljšim upravljanjem migracij pa bi se ponovno lahko odprl schengenski prostor, kot smo ga poznali.

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.