Novost je priporočilo, naj ukrepa proti korupciji.
Bruselj Sloveniji tako priporoča, naj okrepi proračunsko strategijo s podrobno opredelitvijo ukrepov za leto 2014 in pozneje, tako da bo zagotovila vzdržno odpravo presežnega primanjkljaja do leta 2015 in tudi vzdržno zniževanje visokega javnega dolga.

Drugo priporočilo zadeva banke. Slovenija naj do konca leta 2014 privatizira NKBM, pripravi Abanko na privatizacijo v 2015, nadaljuje hitro izvajanje načrtov prestrukturiranja vseh bank prejemnic državne pomoči in na splošno konča sanacijo bančnega sistema.

Prav tako Bruselj Slovenijo poziva, naj nadaljuje načrtovano privatizacijo, in sicer: do novembra letos naj sprejme kratkoročni načrt odprodaje več jasno izbranih naložb, do septembra naj začne izvajati kodeks korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti ter sprejme strategijo za Slovenski državni holding.

Manj neenakosti na trgu dela in brzdanje rasti plač
Do konca letošnjega leta bi v Bruslju radi videli tudi dokončan načrt za prestrukturiranje podjetij, ki bo vključeval jasno določene prednostne naloge. Slovenija naj prav tako ustanovi delovno skupino za prestrukturiranje podjetij, pripravi seznam podjetij, ki jih je nujno prestrukturirati, in do septembra letos oceni nedavne spremembe insolvenčne zakonodaje ter po potrebi uvede dodatne ukrepe.

V petem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj do konca leta 2014 pripravi celosten socialni sporazum, s katerim bo zagotovila, da plače, vključno z minimalno, ne bodo rasle do te mere, da bi ogrozile konkurenčnost ter da bodo spodbudile domače povpraševanje in ustvarjanje delovnih mest. Prav tako komisija priporoča naj vlada ponovno opredeli sestavo minimalne plače in pregleda svoj sistem indeksacije.

V sklopu tega priporočila komisija tudi poziva k sprejemu ukrepov za nadaljnje zmanjševanje segmentacije trga dela, predvsem z obravnavanjem učinkovitosti spodbud za zaposlovanje mladih in starejših delavcev, ter naj sprejme zakon o študentskem delu.

Dvig upokojitvene starosti in drugi pokojninski steber
Šesto priporočilo se nanaša na zagotavljanje vzdržnosti pokojninskega sistema po letu 2020. Slovenijo komisija poziva, naj sprejme ukrepe, ki bodo povezali zakonsko določeno upokojitveno starost s pričakovano življenjsko dobo in spodbudili plačevanje zasebnih prispevkov v drugi steber pokojninskega sistema.

V tem priporočilu komisija tudi svetuje, naj Slovenija omeji izdatke za dolgotrajno oskrbo z usmeritvijo nadomestil na najbolj pomoči potrebne in preusmeritvijo z institucionalne oskrbe na oskrbo na domu.

Lažje opravljanje poklica
V sedmem priporočilu komisija opozarja na zmanjšanje poslovnih ovir v Sloveniji, tako da bi postala država privlačnejša za neposredne tuje naložbe, zlasti s pospešeno deregulacijo reguliranih poklicev in zmanjšanjem upravnih obremenitev.

Hkrati naj Slovenija zagotovi zadostno in neodvisno financiranje agencije za varstvo konkurence, racionalizira prednostne naloge ter zagotovi skladnost strategije za raziskave in razvoj iz leta 2011 in strategije za slovensko industrijsko politiko iz leta 2013.

Novost pa je osmo priporočilo, naj Slovenija sprejme učinkovite ukrepe za boj proti korupciji, poveča preglednost in odgovornost ter uvede zunanje ocenjevanje uspešnosti in postopke za kakovosten nadzor ukrepanja na tem področju.

Osem držav pod drobnogledom
Slovenija se odločno spopada s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, a se kljub temu še vedno spoprijema z veliki tveganji, zato je potrebno nadaljnje ukrepanje, je ob objavi priporočil poudaril evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn.

Komisija se je odločila, da za zdaj ne bo sprožila postopka zaradi presežnih neravnovesij proti nobeni članici, bo pa članice s presežnimi neravnovesji, torej Slovenijo, Hrvaško in Italijo, še posebej pozorno spremljala.

Tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je opozoril, da bodo še posebej pozorno spremljali osem držav, ki so dobile zelo podrobne roke: Slovenijo, Francijo, Italijo, Irsko, Portugalsko, Hrvaško, Madžarsko in Španijo.