Predlog je na vrhunskem zasedanju v Solunu voditeljem članic Unije predstavil predsednik konvencije Valery Giscard d'Estaing.
Predlog so podprle vse velike evropske politične stranke, Evropski parlament, pa tudi francoski in nemški zunanji minister. Kot predstavnik prihodnji članic v predsedstvu je podporo predlogu izrekel tudi slovenski predstavnik Lojze Peterle. Zadržek je izrekla samo Španija.
Priporočamo:
Za ogled tega osnutka potrebujete Adobe Acrobat Reader. V primeru, da tega brezplačnega dodatka še nimate nameščenega, si v naslednjem sklopu besedil lahko preberete povzetek prvega dela predloga evropske ustave, vključno s preambulo.
I.
Zaradi želje prebivalcev in držav Evrope, da si zgradijo skupno prihodnosti, ta ustava ustanavlja unijo
Unija bo spoštovala nacionalno identiteto držav članic, odprta bo za vse evropske države, katerih prebivalci delijo enake vrednote ter so se pripravljeni zavezati za njihovo skupno spoštovanje. Vrednote, na katerih temelji unija, pa so spoštovanje človeškega dostojanstva, svoboda, demokracija, vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic - te so skupne vsem članicam.
Cilji unije so zagovarjanje miru, lastnih vrednot in blagostanja prebivalcev. Povezava si bo prizadevala za trajnostni razvoj, temelječ na uravnoteženi gospodarski rasti in socialni pravičnosti, z enotnim trgom, gospodarsko in denarno unijo, vztrajala bo na polni zaposlenosti, konkurenčnosti in dobrih življenjskih pogojih. Spodbujala bo gospodarsko in socialno kohezijo, enakost med ženskami in moškimi, okoljsko zaščito, solidarnost med generacijami in državami ter enake priložnosti za vse. Unija bo imela pravno osebnost.
II. POGLAVJE
Listina o temeljnih pravicah bo integralni del pogodb. Temeljne pravice bodo med splošnimi načeli unijine zakonodaje. Eno temeljnih načel bo tudi popolna nediskriminacija na temelju nacionalne pripadnosti.
Vsak prebivalec unije bo imel dvojno državljanstvo: državljanstvo v svoji državi ter evropsko državljanstvo. S tem bo dobil tudi vrsto pravic (npr. do svobodnega gibanja in bivanja na ozemlju unije).
III.
Pristojnosti unije naj bi temeljile na štirih načelih: podelitve, subsidiarnosti, sorazmernosti in zvestega sodelovanja. Skladno s tem bo imela unija med drugim pristojnosti le tam, kjer ji bodo izrecno podeljene, sicer pa bo šlo za pristojnosti držav članic.
Predvidenih je več kategorij pristojnosti: izključne, kjer ima pristojnost le unija, deljene, ki si jih razdelijo unija in države članice. Unija bo imela tudi pristojnost koordiniranja gospodarskih politik članic, določanja in uresničevanja skupne zunanje in varnostne politike ter postopnega oblikovanja skupne obrambne politike, pa tudi izvajanja različnih drugih unijinih politik.
Izključne pristojnosti bo imela na področju carinske unije, trgovinske politike, denarne unije, ohranjanja morja in pri sklepanju mednarodnih sporazumov. Deljene pa bodo pristojnosti pri notranjem trgu, pravosodju in notranjih zadevah, kmetijstvu in ribištvu, prometu, energetiki, socialni politiki, gospodarski in socialni koheziji, okolju, javnem zdravju in zaščiti potrošnikov. Komplementarne pristojnosti pa naj bi unija dobila na področjih zaposlovanja, industrije, izobraževanja, kulture, športa in civilne zaščite.
Unija bo koordinirala gospodarske politike članic. Slednje bodo morale pri izvajanju to upoštevati. Skupno zunanjo in varnostno politiko bodo članice aktivno in brez zadržkov podpirale, in sicer v duhu zvestobe in solidarnosti. Članice se bodo vzdržale ukrepanja, ki bo v nasprotju z unijinimi interesi in bo ogrožalo njeno kredibilnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje