Ob tem je izrecno poudaril, da so to le ideje v načrtovanju strukturnih reform. Na ministrstvu za finance pa med drugim dodatno pojasnjujejo: "Glede na širše zanimanje javnosti ministrstvo za finance še enkrat pojasnjuje, da minister za finance nikoli ni napovedal uvedbe davka na nestarševstvo, njegova izjava pa je bila popolnoma vzeta iz konteksta. Uvedba davka na nestarševsto nikoli ni bila predvidena, ni bila preučena in nima oblike predloga."

Kot rečeno, na ministrstvu za finance zaradi staranja prebivalstva razmišljajo o povečanju davčne olajšave za otroke. O morebitni uvedbi davka na nestarševstvo pa pravijo, da bo Slovenija preučila tudi prakse drugih držav.

Kot državo, katere prakso bi preučili, so na ministrstvu za finance izpostavili Švedsko. "Švedska praksa zajema ukrepe, kot so ugodnosti za starše in davčne olajšave za otroke, to pa samo po sebi vodi v relativno večjo davčno obremenjenost ljudi, ki nimajo otrok ali imajo že odrasle otroke. Gre torej samo za eno izmed potencialnih možnosti, ki pa ni bila doslej niti preučena niti nima oblike predloga," so zapisali na ministrstvu. Niso pa zanikali, da tovrstne ureditve v prihodnje zagotovo ne bo.

Premier Borut Pahor o tem pravi, da so ministri pristojni za oblikovanje predlogov in njihovo posredovanje v nadaljnje procedure. "Ministri za izrečeno tudi nosijo odgovornost," je dejal.

Ugovori se že slišijo
Sicer pa so se na izjavo ministra Križaniča glede zagotavljanja demografskih pogojev za hitrejšo rast odzvali tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik in Zveza svobodnih sindikatov. Minister Lahovnik je dejal, da predlog uvedbe davka na nestarševstvo ni dobra ideja, saj gre pri odločitvi za otroka za najintimnejše odločitve posameznikov. Upoštevati pa je treba tudi, da mnogi zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo imeti otrok. "Mislim, da je boljša rešitev, da z olajšavami spodbujamo ljudi, da imajo več otrok." Dodal je še, da takšen predlog nima nobenih možnosti, da bi bil sprejet ali da bi dobil podporo.

Tudi Čebašek Travnikova na svoji spletni strani opozarja na spornost morebitne dodatne obdavčitve državljanov brez otrok z vidika spoštovanja ustavnega načela enakosti pred zakonom, ter načela prepovedi diskriminacije, ki prepovedujeta razlikovanje na podlagi osebnih okoliščin.

V Zvezi svobodnih sindikatov pa so prepričani, da takšna rešitev ne bo zagotovila demografskih pogojev za hitrejšo rast. Povzročila bo le diskriminacijo, saj nekateri ne morejo imeti otrok zaradi bioloških razlogov, drugi pa se zanje zaradi različnih vzrokov ne odločijo.

Križanič v Bruslju napovedal pokojninsko reformo
Sicer pa je finančni minister France Križanič že v ponedeljek na zasedanju ministrov držav v evrskem območju napovedal, da se bo Slovenija jeseni resno lotila pokojninske reforme. Država naj bi uvedla ukrepe, ki bodo omogočili višje plače tistim s polno delovno dobo, podaljšanje delovne dobe pa po njegovih besedah administrativno ni izvedljivo. Križanič se je tako odzval na priporočila Evropske komisije glede staranja prebivalstva.

Pojasnil pa je, da namerava Slovenija zagotoviti tudi demografske razmere za hitrejšo rast števila prebivalcev. Pri tem je izpostavil možnost preučitve uvedbe precejšnje ugodnosti za starše, davčne olajšave za otroke, in zato višje davke za tiste, ki nimajo otrok.

Minister se pa ne strinja s pristopom Evropske komisije, po katerem bi morala imeti Slovenija srednjeročni cilj stabilnosti o pokritosti izdatkov s prejemki v proračunu na 0,7 odstotka, torej skoraj enoodstotni presežek. Meni namreč, da bi to pomenilo dolgoročno voditi omejevalno fiskalno politiko, počasnejšo gospodarsko rast in počasnejše dohitevanje EU-ja, zato Slovenija s takšnim modelom ni zadovoljna.

Slovenijo moti komisijin model preverjanja vpliva staranja prebivalstva na javne finance
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Joaquin Almunia je ob predstavitvi slovenske ocene programa stabilnosti konec junija dejal, da ima Slovenija edina v EU-ju težave s komisijinim modelom pri preverjanju tveganja vpliva staranja prebivalstva na vzdržnost javnih financ.

Komisija je napovedala še, da bo jeseni proti Sloveniji uvedla postopek zaradi prevelikega proračunskega primanjkljaja. Skupaj s Slovenijo naj bi postopek uvedli še proti osmim državam, ki jim je letos primanjkljaj narasel nad dovoljeno mejo, to so trije odstotki BDP-ja.