Slovenija ne bo privolila v hrvaško zaprtje poglavja o konkurenci, če ne bo rešen spor o Ljubljanski banki, pravi Milan Balažic. Hrvaška vlada molči, Borut Pahor pa ostaja optimističen.

Uradni govorec zunanjega ministrstva Balažic je za časnik Finance izjavil, da s potrditvijo arbitražnega sporazuma še niso rešena vsa odprta vprašanja Slovenije in Hrvaške in da je med njimi tudi "vprašanje terjatev LB-ja do hrvaških podjetij in zahtevkov hrvaških varčevalcev do LB-ja", ki ga je treba rešiti pred koncem hrvaških pristopnih pogajanj. Le tako se lahko namreč Slovenija po njegovih besedah strinja s hrvaškim zaprtjem poglavja o konkurenci.

V hrvaški vladi spomnili na Pahorjevo obljubo
Potem ko so tiskovni predstavniki hrvaške vlade po tej izjavi spomnili, da je premier Borut Pahor po pozitivnem izidu referenduma hrvaški predsednici vlade Jadranki Kosor obljubil, da Slovenija ne bo več blokirala sosede na njeni poti v EU, je Balažic dodatno pojasnil svojo izjavo za Finance.

Opozoril je, da NLB zaradi nerešene nasledstvene zgodbe nima vstopa na hrvaški bančni trg, kar je v nasprotju s pravili Unije o svobodi gibanja kapitala - in to lahko sodi v pogajalsko poglavje o konkurenčnosti, ki ga sosedi še niso zaprli.

Pahor: Vprašanje bo gotovo pravočasno zadovoljivo rešeno
Na ponoven vznik spora glede Ljubljanske banke se je že odzval tudi premier Pahor, ki verjame, da bo vprašanje hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, čeprav ga državi vidita različno, zadovoljivo rešeno do konca hrvaških pogajanj z Unijo.

O problemu LB-ja se je, kot je še pojasnil po seji vlade, že pogovarjal s hrvaško kolegico Kosorjevo, znova pa namerava z njo o tem spregovoriti najpozneje 7. julija, ko se bo udeležil Croatia Summita. Premierja naj bi se sicer strinjala, da je ta spor edini, ki ga državi ne moreta rešiti na ravni zunanjih ministrov Slovenije in Hrvaške. Druge zadeve naj bi uspešno reševali mešana diplomatska in mešana gospodarska komisija.

Rohatinski: NLB naj vrne dolgove hrvaškim varčevalcem
Spomnimo še, da je guverner Hrvaške narodne banke Željko Rohatinski v sredo za hrvaški Jutarnji list dejal, da NLB ne bo dobil dovoljenja za vstop na hrvaški trg, dokler ne bo vrnil dolgov hrvaškim varčevalcem. Ti po podatkih Financ znašajo 172 milijonov evrov. Po drugi strani ima LB okoli 400 milijonov evrov terjatev do hrvaških podjetij, ki pa jih ne more izterjati.

Rohatinski je zatrdil še, da je Hrvaška pripravljena na vnovična pogajanja pod pokroviteljstvom Banke za mednarodne poravnave v Baslu, kot to predvideva nasledstveni sporazum iz leta 2004. Pahor to novico pozdravlja: "Mislim, da je to edina prava pot za rešitev zapleta, da hrvaška stran predloži dokumentacijo v skladu s konvencijo o nasledstvu Baslu. Če in ko bo to storila, Slovenija nima nobenih zadržkov, da ne bi menila, da so izpolnjeni vsi pogoji za to, da je nediskriminirana na tržišču, kar zadeva četrto poglavje v pogajanjih Hrvaške z EU-jem."