Rohatinski je v pogovoru za hrvaški časopis Jutarnji list dejal, da je Hrvaška pripravljena na vnovična pogajanja pod pokroviteljstvom Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS). Slovenija je doslej vztrajala pri stališču, da je treba to vprašanje reševati v okviru sukcesije, a se v Zagrebu s tem ne strinjajo, saj menijo, da gre za odnos med banko in njenimi varčevalci.

Rohatinski je dejal, da zanj ni nobena novica, da skuša Slovenija vgraditi rešitev vprašanja NLB-ja v hrvaška pristopna pogajanja z Evropsko unijo, vendar dodaja, da jim doslej to ni uspelo, saj je Bruselj menil, da gre za dvostransko vprašanje, in ni pritiskal ne na eno ne na drugo stran.

"Po naših informacijah, ki za zdaj niso uradne, bo Slovenija spet poskusila vnesti vprašanje NLB-ja v hrvaška pogajanja z EU-jem, tokrat v pogajalskem poglavju o pretoku kapitala," je dejal guverner HNB-ja in dodal, da obstajajo namigi, da bodo Hrvaško poskusili prepričati, da bi nadaljevala pogajanja pod pokroviteljstvom BIS-a, kar je zapisano v pogodbi o sukcesiji.

Rešitev le v pogajanjih
"Če bi bile vse preostale države nekdanje Jugoslavije pripravljene na obnovitev omenjenih pogajanj, menim, da ni nobenega razloga, da bi Hrvaška zavrnila sodelovanje," je izjavil Rohatinski, ki meni, da je rešitev mogoče doseči le na pogajanjih.

Po mnenju guvernerja HNB-ja bi nova pogajanja v okviru BIS-a odprla za Slovenijo občutljivo vprašanje BiH-a, kjer ima NLB, kot pravi, prav tako precej dolgov do varčevalcev, ki so sprožili nekaj postopkov na nacionalnih sodiščih. "Morda skuša Slovenija na ta način prestaviti procese na sodiščih," ugiba Rohatinski.

Če bi se slovenski referendum o arbitražnem sporazumu končal drugače, danes verjetno ne bi nihče privlekel na dan Ljubljanske banke, je prepričan nekdanji minister in nekdanji predsednik hrvaške gospodarske zbornice Mladen Vedriš, medtem ko gospodarstvenik iz Hrvaške narodne stranke Radimir Čačić najnovejše pobude iz Ljubljane ne jemlje resno, saj meni, da se danes ne bi bil nihče pripravljen odločiti za ta korak.