"Potem ko sva se uspešno dogovorila o ločitvi hrvaških pogajanj z Evropsko unijo od reševanja spora o meji s Slovenijo, sva se dogovorila tudi, da na mizo postavimo vsa druga odprta vprašanja - tudi vprašanje Ljubljanske banke," je novinarjem v Zagrebu povedala Jadranka Kosor.

Hrvaški Jutarnji list in hrvaška tiskovna agencija Hina sta danes poročala o decembrski odločitvi slovenskega ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 23. člen zakona o skladu za nasledstvo in visokem predstavniku za nasledstvo iz leta 2006. Sodišče je na podlagi zahteve Andra in Alana Perića 2. decembra lani izreklo mnenje, da je 23. člen zakona protiustaven, ker posega v pravico do sodnega varstva, in ga razveljavilo.

S tem členom je bil z zakonom, s katerim se je sklad za sukcesijo preoblikoval v javni sklad za nasledstvo, podaljšan moratorij, ki je na podlagi različnih predpisov varčevalcem že od leta 1997 onemogočal, da bi pred slovenskimi sodišči izpeljali pravdne in izvršilne postopke proti LB-ju in Novi Ljubljanski banki.

Določal je, da pred slovenskimi sodišči ostanejo prekinjeni oziroma odloženi vsi postopki, ki zadevajo devizne hranilne vloge v poslovni banki ali kateri koli njeni podružnici v kateri koli naslednici SFRJ-ja in ki so bili prekinjeni oziroma odloženi na podlagi zakona o skladu za sukcesijo. Kot so navajali ob sprejetju zakona, je šlo za 110 tožb in tri izvršbe, ki so zoper
LB in NLB potekali pred pristojnim sodiščem v Ljubljani.

Šlo pa je večinoma za tožbe hrvaških varčevalcev in z razveljavitvijo člena se bodo ti postopki lahko nadaljevali. Po mnenju ljubljanske odvetniške pisarne Jadek&Pensa, ki je zastopala Andra in Alana Perića, je pričakovati, da to odpira tudi možnost za vlaganje novih tožb. Niso pa želeli napovedovati, kdaj in kako bodo rešeni primeri. Kot so še povedali za Hino, pričakujejo "relativno hitro" rešitev primerov, v katerih bodo tožniki lahko dokazali, da so svoja sredstva deponirali v LB. Postavlja pa se vprašanje, kako bodo prišli do svojega denarja, saj je LB nelikviden.

Zastopnica hrvaške vlade na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu Štefica Stažnik pa je za Jutranji list dejala, da iz odločitve ustavnega sodišča ni jasno razvidno, ali se odpira možnost za nove postopke na sodiščih ali se nanaša samo na postopke, ki so bili ustavljeni.

Na slovenskem ustavnem sodišču izreka ne komentirajo, opozorili so le na to, da sodišče ni odločalo o konkretni zahtevi glede obveznosti vračila deviznih vlog varčevalcem LB-ja, temveč je presojalo zakonsko določbo, ki je omejevala tek sodnih postopkov v določenih zadevah deviznih hranilnih vlog. in jo razveljavilo.

Neurejeno vprašanje hrvaških varčevalcev že dve desetletji obremenjuje odnose med Slovenijo in Hrvaško. Gre za vprašanje deviznih vlog okoli 132.000 varčevalcev nekdanje podružnice LB Zagreb, ki skupaj z obrestmi od LB-ja zahtevajo več kot 172 milijonov evrov.

Stališče Ljubljane je, da je vprašanje jamstev za stare devizne hranilne vloge treba rešiti v skladu s sporazumom o nasledstvu, torej na pogajanjih v okviru Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu, ki so po nekaj krogih pogovorov v letih 2001 in 2002 povsem zamrla. Zamrla so tudi zaradi vztrajanja Hrvaške, da so pogajanja v Baslu propadla in da vprašanje ne sodi v nasledstvo, ampak da gre za civilnopravno razmerje med varčevalci in banko.

Slovenija je v preteklosti izrazila tudi naklonjenost rešitvi na civilnopravni ravni, ki bi bila mogoča, če bi Hrvaška omogočila izplačilo terjatev, ki jih ima LB do hrvaških podjetij. Po podatkih LB-ja ima namreč LB Zagreb do pravnih oseb na Hrvaškem dvakrat več terjatev, kot znaša njen dolg varčevalcem, in je pripravljen varčevalcem dolg vrniti, če bi mu poplačali terjatve.