Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je namreč po desetletnem procesu dokončno in soglasno zavrglo tožbo hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. Šlo je za primer "Kovačić in drugi proti Sloveniji", v obrazložitvi odločitve senata pa so zapisali, da sta dva od treh pritožnikov že dobila povračilo svojih deviznih prihrankov v celoti in skupaj z obrestmi, tretji pa še ni izčrpal vseh pravnih sredstev na Hrvaškem.

"Veliki senat sodišča je potrdil odločitev senata prve stopnje, kar pomeni, da so obravnavane zadeve črtane s seznama, potrjeni so razlogi, ki jih je ugotovilo že sodišče na prvi stopnji," je po razsodbi za slovenske medije povedal slovenski generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič.

"Kar je pomembno v tej zadevi, torej iz današnje sodbe, ki je dolga približno 50 strani, je to, da je sodišče v obrazložitvi opozorilo na dunajski sporazum o nasledstvu," je še pojasnil Bembič.

V 17-članskem senatu, ki je obravnaval pritožbo, je sedel tudi Slovenec Boštjan M. Zupančič.

Hrvaška: Sodišče ni odločilo o bistvu težave
Hrvaško pravosodno ministrstvo opozarja, da sodišče ni ugotovilo, kakšna je bila vloga slovenske države v primeru hrvaških varčevalcev.

Vprašanje, ali se je Slovenija s svojimi zakoni vmešavala v civilnopravni odnos med banko in varčevalci ter tako preprečila varčevalcem, da bi prevzeli svoj denar, ostaja odprto, so v sporočilu za javnost zapisali na pravosodnem ministrstvu. Poudarili so, da je sodišče v Strasbourgu ocenilo, da je končno ureditev omenjenega vprašanja, za katero obstaja interes več deset tisoč varčevalcev, mogoče doseči v pogajanjih med državami, ki so nastale po razpadu SFRJ-ja.

Mesić: O varčevalcih se morata dogovoriti državi sami
Hrvaški predsednik Stipe Mesić pravi, da mnenje Evropskega sodišča za človekove pravice podpira, in dodaja, da se morata o rešitvi vprašanja nekdanjih hrvaških varčevalcev dogovoriti Zagreb in Ljubljana. Prepričan je, da državljani neke države ne morejo biti kaznovani zaradi razpada nekdanje države ter da varčevalcev ni mogoče obravnavati na različne načine glede na to, iz katere države so.

Pravosodno ministrstvo: Signal, naj se nerešena vprašanja obravnavajo v okviru mednarodnega prava
Na slovenskem pravosodnem ministrstvu so zapisali, da je iz sodbe mogoče z visoko stopnjo verjetnosti sklepati, da je sodišče usmerilo vse države naslednice nekdanje Jugoslavije, naj nerešena vprašanja vlog varčevalcev poslovnih bank iz nekdanje Jugoslavije rešujejo s pogajanji v okviru mednarodnega prava, in da sodni postopki varčevalcev teh bank pred Evropskim sodiščem za človekove pravice za zdaj niso pravo sredstvo za rešitev teh vprašanj.

Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč v 256. odstavku sodbe navedlo, da se lahko le pridruži stališču Parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz resolucije št. 1410 iz leta 2004, da se mora vprašanje nadomestila za toliko tisoč posameznikov - ki imajo postopke pred navedenim sodiščem zaradi njihovih hranilnih vlog v bankah - rešiti z dogovorom med državami naslednicami nekdanjega SFRJ-ja.

Zunanje ministrstvo: Takšno razsodbo smo pričakovali
Sodbo velikega senata evropskega sodišča za človekove pravice pozdravlja tudi slovensko zunanje ministrstvo. Ob tem so na ministrstvu dejali, da je Slovenija vseskozi pričakovala takšno razsodbo, saj je vedno zagovarjala stališče, da je treba vprašanje prevzema jamstva federacije za devizne hranilne vloge občanov reševati v okviru nasledstva po nekdanjem SFRJ,-ju "saj je bil to tisti, ki je jamčil zanje".

"Na podlagi sporazuma o vprašanjih nasledstva se mora to vprašanje reševati na pogajanjih v okviru Banke za mednarodno poravnavo v Baslu. Pomembno je tudi, da je sodišče posredno pritrdilo izvajanju načela teritorialnosti, saj je odločilo, da se lahko varčevalci LB-GP Zagreb poplačajo na Hrvaškem, torej prek rednih postopkov na hrvaških sodiščih in tako iz premoženja LB-ja na Hrvaškem," so dodali na ministrstvu za zunanje zadeve.

Razsodbe vesel tudi Miha Pogačnik
Odločitev sodišča v Strasbourgu veseli tudi Miho Pogačnika, visokega predstavnika za nasledstvo. Tudi on je poudaril, da je sodba potrdila stališče Slovenije, da ni odgovorna za stare devizne vloge in da ni država, ki bi morala biti tožena.

Odvetnik Žugič: Sodba je politika, ne sojenje
Drugačnega mnenja je odvetnik tožnikov Milivoj Žugič, ki meni, da sodišče po njegovi oceni ni sodilo o bistvu težave. "Zdi se, da je sodišče zelo prevzela količina denarja, o katerem se odloča, in zapletenost odnosov v bivši Jugoslaviji. A to je potem politika, to ni sojenje," je poudaril Žugić. "Naloga sodišča nikakor ni, da stvari rešuje s političnimi razlogi, temveč s pravnim razmišljanjem, zato sodišče tudi obstaja," je menil.

"Tisto, kar se zdaj postavlja kot glavno vprašanje, je, ali je ta sodba precedens za prihodnje primere. Bojim se, da je, ampak to je moj prvi vtis," je dejal. Sodišče po odvetnikovih besedah ni imelo jasne ideje o tem, kaj pravno pomeni razpad nekdanje Jugoslavije za varčevalce iz ene države naslednice, ki so varčevali v drugi državi naslednici.

Hrvaški odvetnik še vedno vztraja pri hrvaškem stališču, da to ni vprašanje nasledstva, saj v tem primeru ni šlo za spor med državama, temveč za spor posameznika proti državi.

Vprašanje, ki se vleče že od razpada Jugoslavije
Varčevalci so Slovenijo leta 1998 tožili zaradi kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah glede pravice do premoženja in zaradi diskriminacije na podlagi narodnosti, ker niso imeli možnosti dvigniti svojih deviznih prihrankov z obrestmi. Sodišče je 6. novembra 2006 tožbo zavrglo zaradi enakega razloga kot tokrat.

Ivo Kovačić in Marjan Mrkonjić sta bila namreč v celoti poplačana že leta 2005, in sicer iz sredstev, pridobljenih s prodajo nepremičnine nekdanje Ljubljanske banke v Osijeku. Tožnica Dolores Golubović pa ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem. Njihov odvetnik Milivoj Žugić je nato februarja lani vložil zahtevo po presoji razsodbe pred velikim senatom sodišča, ker ni odgovorilo na temeljno vprašanje, ali je Slovenija z ukrepi za zaščito premoženja LB-ja kršila človekove pravice varčevalcev banke.

Slaba novica za 297.000 nekdanjih varčevalcev iz Hrvaške in BiH-a
Razsodba je tako pomembna tudi za 132.000 nekdanjih varčevalcev nekdanjega LB Zagreb, ki od banke skupaj z obrestmi zahtevajo 172 milijonov evrov in ki bi se lahko v primeru pozitivne razsodbe za tožnike v večjem številu obrnili na Strasbourg. V BiH-u pa je nekdanjih varčevalcev LB-ja z zahtevo 90 milijonov evrov okoli 165.000.

Glede na to, da je na sodišču v Strasbourgu po njihovih podatkih proti Sloveniji vloženih še okoli 30 tožb nekdanjih hrvaških varčevalcev in 850 tožb nekdanjih varčevalcev iz BiH-a, je odločitev sodišča nedvomno pomembna tudi za Slovenijo in usodo reševanja tega vprašanja, ki je odprto še od razpada nekdanje skupne države.

B. K.