pogovarjala slovenski premier in visoki predstavnik BiH-a.

Predsedujoči svetu ministrov Bosne in Hercegovine Nikola Špirić in slovenski premier Borut Pahor sta se namreč v Ljubljani zavzela za reševanje vprašanja varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v BiH-u, čeprav imata različne poglede na to. Poleg tega pa je Pahor dejal, da mora Slovenija najprej rešiti problem meje s Hrvaško, šele potem bo lahko reševala preostala odprta vprašanja s tega območja.

Po mnenju Pahorja bi morda morali poiskati tudi druge poti do pravične rešitve, kot je BIS, da bi si Slovenija znova pridobila zaupanje prebivalcev držav Zahodnega Balkana in se s svojimi finančnimi in zavarovalniškimi institucijami vrnila na trge tega območja. Dolgoročni cilj Slovenije je namreč oživitev pristojnosti na teh trgih, je pojasnil slovenski premier. "Če bomo ugotovili, da to ni mogoče, ostaja instrument Basla," je še dejal Pahor.

EU mora oživiti vprašanje širitve na Balkan
Pahor je še poudaril, da je današnje srečanje s Špirićem zadnje v okviru posvetov z voditelji držav Zahodnega Balkana. Po mnenju slovenskega premiera je zdaj napočil čas, ko mora EU poleg notranje konsolidacije oživiti vprašanje širitve na Zahodni Balkan.

Špirić se je zahvalil tudi evropski poslanki iz Slovenije Tanji Fajon (S&D/SD), ki je tudi poročevalka Evropskega parlamenta za liberalizacijo vizumskega režima na Zahodnem Balkanu, za njena prizadevanja za pogojno uvrstitev BiH-a na schengensko belo listo. Možnost potovanja v EU brez vizumov je po njegovem pomembna za državljane BiH-a, med drugim zato, ker v javnosti vzbuja optimizem, da je možno rešiti tudi druge izzive, povezane z ustavno in drugimi reformami.

Obiskali tudi GZS
Špirić je v spremstvu ministra za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH-a Mladena Zirojevića in direktorja Agencije BiH-a za spodbujanje tujih vlaganj Harisa Bašića obiskal tudi Gospodarsko zbornico Slovenije. Tam se je na delovnem pogovoru sešel z generalnim direktorjem GZS-ja Samom Hribarjem Miličem.

Kot prioritetna oziroma obetavna področja gospodarskega sodelovanja so sogovorniki izpostavili energetski sektor in projekte izgradnje infrastrukture. Več aktivnosti si želijo tudi pri iskanju možnosti za skupen nastop na tretjih trgih, predvsem v arabskih deželah in Aziji. Kot še ne dovolj izkoriščeni področji je Hribar Milič izpostavil informacijsko-telekomunikacijsko dejavnost in turizem.