Slovenski premier Borut Pahor je v torek zvečer v svojem prvem intervjuju za tuje medije, in sicer za Hrvaško televizijo, povedal, da je zaskrbljen glede hrvaškega pogajalskega poglavja o prostem pretoku kapitala zaradi izjav, da Nova Ljubljanska banka ne bo mogla priti na hrvaški finančni trg, ker ni rešeno vprašanje hrvaških deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke.

Takšno izjavo je dal izjavil guverner Hrvaške narodne banke Željko Rohatinski in po Pahorjevih besedah to pomeni, da Hrvaška "diskriminira eno od držav", članic Evropske unije, kar je v nasprotju s pravili EU-ja. Vendar je dodal, da "kolikor so bili v Ljubljani in Bruslju vznemirjeni zaradi izjave, toliko sem opozarjal, da je treba videti tudi drugi del njegove izjave, ki je optimističen."

Z LB-jem se ukvarjajo odposlanci in ministri
Guverner HNB-ja je namreč prvič povedal tudi, da da se bo Hrvaška morda odločila, da "gre v Basel", se pravi, da bo spoštovala sporazum o nasledstvu. "Če bi se to zgodilo, mislim, da Slovenija ne bi smela več imeti ovir", da Hrvaška ne bi ugodno končala pogajanj v tem četrtem poglavju, je izpostavil Pahor. Sicer pa je optimističen, da bosta s hrvaško predsednico vlade Jadranko Kosor rešila to vprašanje, saj sta se dogovorila, da se bodo s tem ukvarjali "njuni odposlanci, zunanji in preostali ministri".

"Če nam ga ne bo uspelo rešiti do najinega srečanja, bova to storila 9. julija, ko bom prišel v Dubrovnik in se udeležil Croatia Summita. Do takrat pa mislim, da bo vse pripravljeno za politično rešitev." Med drugim je ponovil, da slovenske blokade hrvaških pogajanj, kot je bila pred podpisom arbitražnega sporazuma, ne bo. A dodal, da ima Slovenija, tako kot preostalih 26 članic EU-ja, možnost, pravico in dolžnost, ko gre za zaščito njenih interesov, da se preko Evropske komisije pogaja s hrvaško vlado, pod kakšnimi pogoji bo odprla in zaprla kakšno poglavje.

"Če bi referendum padel, ne bi bil več premier"
"Danes lahko rečem kot predsednik vlade, in ne v imenu vlade, ker bo vlada o tem odločala v sredo - jaz se bom za to vsekakor potegoval - da bo Hrvaška lahko na pristopni konferenci konec tega meseca zaprla ali odprla tri poglavja. Mislim, da gre za enormni napredek," je napovedal Pahor. Meni tudi, da bodo s slovenskem parlamentu o ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe z EU-jem verjetno odločali proti koncu prihodnjega leta, in pričakuje, da bo potrjena z glasovi dveh tretjin poslancev.

Rešitev spora o meji bo namreč takrat v rokah arbitražnega sodišča. "Predvidljivo lahko upamo, da bo določena poštena meja in s tem trden temelj za sožitje in prijateljstvo med slovenskim in hrvaškim narodom. In kaj je danes bolj dragoceno kot imeti prijatelja v svetu," zlasti če je to sosed, je dejal. Sicer pa je ob tem tudi priznal, da če referendum o arbitražnem sporazumu ne bi uspel, ne bi ostal predsednik vlade.