Polaganju venca k spomeniku neznanemu junaku pred helenskim parlamentom in sprejemu z vojaškimi častmi pred predsedniško palačo je sledil pogovor na štiri oči med predsednikoma, nato pa še plenarni pogovori med delegacijama Republike Slovenije in Grčije pod vodstvom obeh predsednikov.

"Poudarjam najino privrženost in privrženost obeh držav skupni evropski ideji in nujnost, da ne oklevamo pri tem, da ji damo novega zagona," je Pahor povedal v pogovoru s Pavlopulosom. Predsednika sta izrazila podporo Evropski uniji in druge podpornike pozvala, naj stopijo skupaj, pri tem pa poudarila spoštovanje mednarodnega prava.

Predsednika sta se v pogovorih dotaknila tudi aktualnega razvoja dogodkov na Zahodnem Balkanu in se strinjala, da mora EU okrepiti svojo vlogo in navzočnost na območju. Državi spodbujata regionalno sodelovanje z različnimi pobudami, Slovenija, denimo, s pobudo Brdo-Brioni, pozitivno agendo za mlade, pobudo za boj proti terorizmu, in tako prispevata k stabilnosti in izboljšanju razmer na tem območju.

Predsednik Pahor je kot sopredsedujoči pobude Brdo-Brioni grškega predsednika tudi povabil, n aj se kot gost udeleži enega izmed prihodnjih srečanj.

Čestitke za grške reforme v kriznih časih
Pahor je čestital Grčiji za številne reforme, ki jih je po svetovni gospodarski krizi izvedla na gospodarskem in finančnem področju, ter izrazil spodbudo, da tudi v poprogramskem obdobju vztraja pri izvedbi zastavljenih reform in dogovorjenih proračunskih ciljih.

Spomnil je, da se je v času svetovne gospodarske krize Slovenija solidarno odzvala v vseh treh svežnjih finančne pomoči za Grčijo, čeprav se je tudi sama tedaj spopadala z veliko krizo.

Čestitke Ciprasu za dogovor z Makedonijo
Tudi v pogovorih med Ciprasom in slovenskim predsednikom je bilo poudarjeno dobro in prijateljsko sodelovanje med državama. Pahor je omenil dobro sodelovanje ob begunski krizi z uspešno izvedeno relokacijo migrantov, sodelovanjem v agenciji Frontex in dvostransko humanitarno pomočjo.

Grškemu premierju je čestital tudi za sklenitev dogovora z makedonskim premierjem Zoranom Zaevom o spremembi imena Makedonije. “Grčija in Slovenija sta zavezani vladavini prava in prespanski sporazum je lahko velik navdih za vse, ki menijo, da je edini pravi način za reševanje vseh sporov mirna pot,” je sklenil predsednik.

Ciprasu je Pahor izročil tudi izdajo ljubljanske pobude. Kot je pojasnil, gre za dokument, s katerim je skupina intelektualcev, ki se jim je Pahor pridružil kot predsednik republike, pozvala Evropsko unijo k novemu ustavnemu procesu.

Po srečanju na sedežu grške vlade je predsednik Pahor obiskal še grški parlament, kjer se je sestal s predsednikom Nikosom Vucisom, ki je Pahorju podelil medaljo helenskega parlamenta. Popoldne se je slovenski predsednik srečal z vodjo glavne opozicijske, desnosredinske stranke Nova demokracija Kiriakosom Micotakisom.

Spominska plošča guvernerju slovenskih korenin
Jutri bo predsednik republike Borut Pahor obiskal Nafplion na Peloponezu, kjer bo na posebni slovesnosti odkril spominsko ploščo Ioannisu Kapodistriasu, prvemu guvernerju moderne Grčije, čigar predniki izvirajo iz Kopra. Grčija je leta 2001 v znak prijateljstva Sloveniji podarila kip Ioannisa Kapodistriasa, ki stoji v Kopru, po njem se imenujeta tudi trg in ulica v Kopru.