Postopki premestitev ljudi iz Italije in Grčije so stekli marca 2016. Slovenija se je po pojasnilih vlade obvezala sprejeti celotno dodeljeno kvoto, to je 218 ljudi iz Italije in 349 ljudi iz Grčije. Premestitev celotne kvote pa "ni bila realizirana, ker Italija in Grčija nista predložili dokumentacije za premestitev celotne kvote ljudi".

Kot so zapisali na vladi, jih je bilo dejansko premeščenih 81 iz Italije (77 državljanov Eritreje, trije državljani Sirije in en državljan Jemna) in 172 ljudi iz Grčije (149 državljanov Sirije, 17 državljanov Iraka in šest ljudi brez državljanstva), kar predstavlja 44,6 odstotka celotne kvote. Do konca julija letos je bilo odločeno o 251 prošnjah za mednarodno zaščito.

Nekaj jih je moralo nazaj
Tako je bil 233 ljudem priznan status begunca (141 državljanov Sirije, 74 državljanov Eritreje, 12 državljanov Iraka in šest ljudi brez državljanstva), enajstim je bila priznana subsidiarna zaščita (deset državljanov Sirije in en državljan Jemna), petim so bile prošnje zavrnjene (vsi državljani Iraka), v dveh primerih je bil izdan sklep o ustavitvi postopka zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma (državljana Sirije in Eritreje).

Sprejemi iz Turčije
Poleg tega je vlada marca 2016 sprejela načrt izvedbe preselitve 20 ljudi iz tretjih držav, avgusta istega leta pa dodaten sklep, da se na podlagi kvote iz Turčije sprejme 40 državljanov Sirije, ki se jim lahko prizna status begunca. Tako je 24. julija letos v Slovenijo prispela prva skupina 21 sirskih beguncev iz Turčije. Projekt predvideva, da naj bi bila druga skupina devetnajstih v Slovenijo preseljena jeseni.

Medresorska delovna skupina za koordinacijo premestitev ljudi iz Italije in Grčije ter trajne preselitve ljudi iz tretjih držav je sicer z današnjo vladno obravnavo poročila prenehala delovati.