Po besedah poslanca SDS-a Branka Grimsa so lani našteli 150, letos pa 450 primerov kaznivih dejanj, povezanih z nezakonitim prevozom prebežnikov, številka pa da je sorazmerna s povečanjem priliva nezakonitih prebežnikov. Poleg tega je, kot je dejal, skrb vzbujajoče, da so med naštetimi primeri večinoma ljudje iz severne Afrike, kjer ni vojn in spopadov. Torej ne gre za begunce, ampak za "tok, ki ga poganjajo interesi in denar", je prepričan.

Po njegovih besedah v Evropo namreč prihajajo mladi moški, ki jih vodijo materialni interesi. Te tokove v Evropo pa financirajo arabski kapital in mednarodni finančni špekulanti ter politični interesi, je navedel Grims in dodal, da v komisiji zahtevajo izvajanje zakonov.

Grims je tudi povedal, da je v zadnjem obdobju zastalo premeščanje beguncev iz Grčije v okviru dogovorjenih kvot znotraj EU-ja. Razlog pa vidi v tem, da med njimi ni takih, ki bi potencialno izpolnjevali pogoje za podelitev statusa azilanta in bi jih lahko premestili v druge države.

1857 nezakonitih prehodov meje
Javno objavljena statistika policije kaže, da so od 1. januarja do 30. novembra letos policisti v Sloveniji obravnavali 1857 nezakonitih prehodov državne meje. Število se je glede na isto obdobje preteklega leta povečalo za 86,2 odstotka.

Letos so bili najpogosteje obravnavani državljani Afganistana, Kosova, Alžirije, Turčije in Pakistana. Državljani Alžirije so se v zadnjem obdobju pojavili med prvimi petimi po številu. Opazno je predvsem povečanje števila državljanov Kosova, Alžirije in Turčije, navaja policija na svoji spletni strani.

Slovenija mora zaostriti zakonodajo
Na seji komisije DZ so se po Grimsovih besedah dotaknili tudi primera poskusa uboja v Ljubljani, o katerem so poročali mediji in v katerega naj bi bil vpleten eritrejski državljan. Po Grimsovih besedah si država prizadeva moškega, ki je v Sloveniji že več let, vrniti v izvorno državo, vendar tam postavljajo nemogoče pogoje. Prisilna izročitev pa glede na veljavno slovensko zakonodajo v tem primeru ni mogoča. Zato se mora Slovenija trenutnemu stanju prilagoditi in ustrezno zaostriti svojo zakonodajo, je menil Grims.

Predstavniki ministrstva za notranje zadeve in Slovenske obveščevalno-varnostne službe so po Grimsovih navedbah na seji pojasnili, da sprememb zakonodaje ne načrtujejo, le svoje ravnanje skušajo prilagoditi spremenjenim razmeram.

Ilegalno orožje namenjeno na Švedsko?
Na seji so se po Grimsovih besedah seznanili tudi z informacijami o dvigu cene ilegalnega orožja v zadnjem času, kar nakazuje, da se je povečalo povpraševanje po njem. Posledica tega je večje število zaplenjenega orožja na meji, predvsem ročnih bomb in avtomatskega orožja. Po do zdaj znanih podatkih pa naj bi bilo to orožje namenjeno na Švedsko, je še pojasnil Grims.