Po besedah premierja Mira Cerarja gre pri Ahmadu Šamiju za izjemen primer človeške usode prebežnika, ki se je dobro vključil v slovensko družbo. Zato napoveduje, da bodo v tem primeru uporabili drugo zakonodajo (zakon o tujcih) in na vladi obravnavali vprašanje, ali obstaja interes Republike Slovenije za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje. "Treba se je spomniti, da smo se 2015 soočili z množičnimi migracijami. Vse migrante smo obravnavali humano in omogočali dostojno obravnavo. Primer Šamija je iz tistih časov."

Prepričan pa je, da ministrstvo za notranje zadeve ne more ravnati drugače, kot je, saj je Šami lanskega februarja v Slovenijo vstopil prek Hrvaške in nadaljeval pot proti Avstriji, ki ga je zavrnila, šele nato je v Sloveniji zaprosil za azil. Njegovo prošnjo je ministrstvo za notranje zadeve junija 2016 zavrglo, saj je ugotovilo, da je zanjo, skladno z določili dublinske uredbe, odgovorna Hrvaška. Stališču so pritrdila slovenska in evropsko sodišča. Vlada bo odločila, ali je v državnem interesu, da mu MNZ izda dovoljenje o začasnem bivanju. To bo storila na predlog urada za oskrbo in integracijo ter na podlagi zakona o tujcih.

MNZ: Šami ni več prosilec za mednarodno zaščito
Na MNZ pa so pojasnili, da Šami ni več prosilec za mednarodno zaščito, saj je bil dublinski postopek pravnomočno končan na podlagi sodbe vrhovnega sodišča. Predaja Hrvaški je pomenila le posledico pravnomočnosti sodbe vrhovnega sodišča, so poudarili.

Postopek, ki ga je predlagal predsednik vlade, pa bodo vodili skladno z zakonom o tujcih. Ko oziroma če bo vlada sprejela sklep, da je izdaja dovoljenja za začasno prebivanje Ahmedu v interesu Slovenije, bo MNZ ob izpolnjevanju pogojev iz 51. člena zakona o tujcih po uradni dolžnosti izdalo tako dovoljenje. Tako bo pridobil zakonit status v Sloveniji po drugi pravni podlagi in se predaja Hrvaški ne bo izvedla, so še pojasnili.

Poslanca Šamija odpeljala v DZ
Zgodaj zjutraj je pred azilnim domom na Viču v Ljubljani potekal protest proti deportaciji 45-letnega sirskega prebežnika Ahmada Šamija. V bran proti deportaciji sta pred azilni dom prišla tudi poslanca SD-ja Jan Škoberne in Levice Miha Kordiš. Policisti so ju popisali, a so dovolili, da je Šami odšel z njima. Odpeljala sta ga v poslopje državnega zbora, ostal je v Škobernetovi pisarni, kamor policija brez naloga nima vstopa.

To dejanje poslancev Cerar ne odobrava: "Pravna država ni samopostrežna trgovina. To, kar sta naredila poslanca danes dopoldne, že spada v predvolilno kampanjo in je povsem nedopustno". Z njim se strinja tudi poslanka SMC-ja Jasna Murgel. Včeraj se je pridružila izjavi poslancev koalicije in Levice, naj MNZ obravnava Šamijevo prošnjo za mednarodno zaščito, a odločitev poslanskih kolegov, da Ahmada Šamija zjutraj pripeljeta v državni zbor, označuje za vpletanje v delo druge veje oblasti. "Razumem, da sta bili to človeška reakcija in želja, da se pomaga, a vsekakor je zelo nevarno posegati v pristojnost drugega organa in vpletati v zadevo DZ-ja," je posvarila.

Brglez o ravnanju dveh poslancev: So bili vsi postopki izpeljani tako, kot bi morali biti?
Predsednik parlamenta Milan Brglez o morebitnem spornem dejanju poslancev opominja na ustavo, ki pravi, da poslanci niso vezani na navodila, opozarja pa, da je vprašanje, ali so bili postopki izpeljani tako, kot bi morali biti. "Predsednik DZ-ja tega ni in ne bo preverjal, ker bi šlo v tem primeru za vmešavanje zakonodajne veje oblasti v izvršno vejo oblasti," so za STA navedli v njegovem kabinetu. Po njihovih navedbah Brglez verjame, da bodo pristojni organi ugotovili, ali je bilo vse tako, kot bi moralo biti, skladno s postopkom, "če pa to ni bilo tako, bodo postopali tako, kot po zakonu morajo".

Jani Möderndorfer (SMC) sicer meni, da je šlo pri tem dejanju za šov, politično nabiranje točk. Dokler to počne opozicija, ji to po njegovih besedah niti ne gre zameriti. "A ko to počne eden od koalicijskih partnerjev, ki ima možnost dostopa do informacij bistveno drugače kot opozicija, postane to izredno nenavadno." Škoberne bi po njegovem mnenju lahko pri predsedniku svoje stranke, ki je del koalicije, izvedel, da Šamija danes ne bodo deportirali.

Poslanec Levice Miha Kordiš pa odgovarja, da je ravnal po svojih načelih. "Na koncu je moral parlament zaščititi gospoda Šamija pred samovoljo ministrstva za notranje zadeve in ministrice Vesne Györkös Žnidar. Predsednik vlade je včeraj jasno povedal, da do deportacije ne sme priti, a očitno se je notranje ministrstvo odločilo delati po svoje, zato je vskočil DZ, na srečo - kot vidimo - z ugodnim razpletom," je po poročanju STA-ja dejal Kordiš.

Grims: Kje se spoštovanje prava?
Celotno dogajanje je kritično komentiral poslanec SDS-a Branko Grims: "Evropsko sodišče je ugotovilo, da to ni zadeva Slovenije, vrhovno sodišče je odločilo, da se ga vrne na Hrvaško. Kje je spoštovanje pravnega reda? Kolikokrat smo poslušali, da je treba spoštovati odločbe sodišča? Pravna država velja za drugorazredne državljane, za prvorazredne - med katerimi bi naj bili torej tudi migranti - pa ne velja." Omenil je tudi finančni vidik, saj naj bi po Grimsovih izračunih Slovenijo bivanje in postopki Ahmada Šamija stali 50.000 evrov. "Ta denar bi morali z davčnimi olajšavami pustiti tistim, ki ga znajo opravljati - podjetnikom," je prepričan.

Birokratski postopki tečejo že skoraj dve leti
Šami je v času begunske krize in v spremstvu policije v Slovenijo prišel februarja lani. Med čakanjem na odločitev o azilu se je naučil slovensko, se vključil v projekte in družbo. Da je dober zgled, kako naj bi potekala integracija, se strinjajo tudi politiki, saj so se pozivom, naj Šami ostane, tukaj pridružili tudi poslanci koalicije in Levice.

Slovenija je obljubila, da bo sprejela kvoto 570 ljudi. V dveh letih jih ni sprejela niti polovico. Tudi Šamijev primer so na ministrstvo za notranje zadeve zavrnili in se odločili, da ga po dublinski uredbi izročijo hrvaškim oblastem. Hrvaška je bila namreč v koridorju begunskega vala prva država, kjer so mu odvzeli prstne odtise.

Prepričanje, da se država lahko avtonomno odloči
Odločitvi je poleti pritrdilo sodišče EU-ja, a je po besedah predsednika parlamenta Milana Brgleza pustilo možnost odločanja državnim oblastem, ko je poudarilo pomen solidarnosti in odgovornosti pri vračanju beguncev v državo vstopa.

Pravnik Andraž Teršek je za Tednik poudaril: "Ti uradniki, ki se na dublinsko konvencijo sklicujejo, res verjamejo, da jo je treba na ta način razumeti. Ampak se motijo. V pravu se vedno najdejo dobri stvarni razlogi, s katerimi lahko vsaka država avtonomno odloči, ali bo zagotovila varnost na svojem ozemlju. Tega nič ne preprečuje, nič ne prepoveduje. Država lahko to naredi od danes na jutri. Vsak pravna procedura traja toliko časa, kot si tisti, ki odločajo, zanjo vzamejo. In takšni primeri niso zapleteni. Z voljo in srčnostjo je mogoče z vso birokracijo rešiti v osmih dneh," je še prepričan.

Šami: Moja duša je v Sloveniji
"Jaz rad živim tukaj, v Sloveniji živi dva milijona angelov. Slovenija je zdaj v mojem srcu," pravi Ahmad Šami. Če bi ga zdaj poslali na Hrvaško, bi že tretjič moral zbrati dovolj moči in motivacije, da spet začne celotno svoje življenje znova. "Hvala lepa vsem ljudem, tudi v državnem zboru, ki se zavzemajo za azil. Ljudje na cesti mi rečejo: Ahmad dobrodošel," je dejal.

"Veliko delam in sem zelo vesel, da sem tu, moja duša je v Sloveniji," je še dodal Ahmad Šami v pogovoru za MMC in nadaljeval, da čeprav je v Siriji konec vojne, si ne želi vrniti v domovino. Njegova žena s tremi hčerami živi v Damasku v Siriji, sin živi v Turčiji, še ena hčerka pa v azilnem domu v Nemčiji, je pojasnil. Na vprašanje, ali bi želel, da se mu vsi pridružijo v Sloveniji, je pritrdil. "Da, zdaj, ko bom dobil status, bom lahko začel urejati papirje, da bo lahko prišla tudi moja družina," je sklenil.

Pahor: Odločitve sodišč je treba spoštovati
Na dogajanje so se odzvali tudi iz urada predsednika republike, kjer so zapisali, da je predsednik Borut Pahor glede prosilca za azil Ahmada Šamija že avgusta in novembra letos naslovil pismi na Direktorat za Upravne zadeve, migracije in naturalizacijo Ministrstva za notranje zadeve ter glede na posebno občutljivost tematike prosil za skrbno preučitev.

Po tem so v zadevi odločila sodišča, nazadnje s pravnomočno sodbo konec oktobra tudi Ustavno sodišče. Predsednik poudarja, da je treba odločitve sodišč spoštovati. Če pa se bodo pristojni odločili drugače, mora biti utemeljitev take odločitve zelo prepričljiva, da ne ustvarja precedenčnega primera, je opozoril Pahor.

To odločitev sem sprejel, ker gre za izjemen primer. Gospod Ahmed se je dobro vključil v našo družbo in ji daje svoj koristen prispevek. Zato sem predlagal začetek postopka za pridobitev statusa tujca, s katerim bo lahko še naprej prebival v Sloveniji.

— dr. Miro Cerar (@MiroCerar) November 14, 2017

Jani Moderndörfer, SMC za MMC: "Današnji dogodek je bil povsem nepotreben". pic.twitter.com/Qpx7N8HzuV

— Gorazd Kosmač (@kosmacg) November 14, 2017

"DZ je postal največji azilni dom v sloveniji" je dejal Branko grims v izjavi za javnost na temo deportacije Ahmada Šamija. pic.twitter.com/BQjTzH1n7k

— Gorazd Kosmač (@kosmacg) November 14, 2017

Ahmad Šami za MMC: "Predsednik vlade je naklonjen ideji, da dobim azil. Vesel sem." pic.twitter.com/kDY7tbhh77

— Gorazd Kosmač (@kosmacg) November 14, 2017